V podjetjih pričakujejo usmeritve zakonodajalca, zakon pa gre v ustavno presojo - EOL št. 168

V podjetjih pričakujejo usmeritve zakonodajalca, zakon pa gre v ustavno presojo - EOL št. 168

Anketa / ZVO-2

Jože Volfand

V začetku aprila je začel veljati Zakon o varstvu okolja (ZVO-2). Okoljski minister je Zakon označil za okoljsko ustavo, saj gre za temeljni sistemski zakon na področju varstva okolja. Zajema okolje v celoti, to je zrak, vode, ohranjanje narave, podnebne spremembe, predvsem pa uvaja novosti, ki jih bodo morala upoštevati predvsem podjetja. Najpomembnejši novosti sta uvedba varovalnega okoljskega načela onesnaževalec plača in proizvajalčeva razširjena odgovornost, seveda v okviru uvajanja modela krožnega gospodarstva. Ali so podjetja pripravljena na novosti? Kakšna so pričakovanja tistih, ki jih ZVO-2 prizadeva tako ali drugače?

Novi Zakon o varstvu okolja je v temelju spremenil dosedanji sistem ravnanja z odpadki. Okoljski minister je med usklajevanjem stališč, kakšne naj bodo spremembe, pogosto opozarjal na težave pri prevzemanju odpadne embalaže. To je bil problem, ki ga niso mogli rešiti niti interventni ukrepi države. Zakon naj bi začel graditi nov sistem ravnanja z odpadki, pri čemer naj bi bile v ospredju spodbude za zmanjševanje količin odpadkov. Vendar te ambicije zakonodajalca ne spremljajo ustrezni ukrepi. Ali bo to mogoče doseči s širšim razumevanjem proizvajalčeve razširjene odgovornosti, bo pokazala praksa. Problem odpadne embalaže naj bi odpravili z eno neprofitno organizacijo za en masni tok odpadkov, proizvajalci pa bodo organizacijo ustanovili sami. Zakonodajalec določa, da bo organizacija opravljala naloge za proizvajalce, vendar pa naj bi skrbela tudi za doseganja okoljskih ciljev, torej naj bi delala v javnem interesu. Kakšni so pogledi na ZVO-2 in kako so nanj pripravljeni v podjetjih, smo želeli ugotoviti v anketi.

Vprašanja so bila naslednja:

  • Kako ste pripravljeni na uveljavitev proizvajalčeve razširjene odgovornosti, kakor jo opredeljuje ZVO-2? Katere obveznosti (zbiranje, obdelava odpadkov, učinkovita raba virov in zmanjševanje količine odpadkov, evidence o prevzemih …) bodo zahtevale vaš dodatni organizacijski in delovni angažma, koliko sredstev boste morali nameniti za financiranje proizvajalčeve razširjene odgovornosti? Bodo stroški višji?
  • Po zakonu je za vsak masni tok odpadkov določena ena neprofitna organizacija oziroma shema, ki naj bi iskala v imenu proizvajalcev najugodnejšega ponudnika za ravnanje z odpadki. Ali ste se že začeli dogovarjati za ustanovitev organizacije za en masni otok, težave?
  • Koliko bo nova sistemska ureditev ravnanja z odpadki spodbudila doseganje okoljskih ciljev, zlasti za več reciklaže odpadkov in ponovne uporabe? Bo to spodbuda krožnemu gospodarstvu?
mag. Emil Šehić, ZEOS
mag. Emil Šehić, ZEOS

S spremembami do stroškovne učinkovitosti

mag. Emil Šehić, ZEOS

ZVO-2 med drugim nedvomno uvaja pomembne sistemske spremembe na področju proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO). Kljub temu, da je koncept PRO v smernicah EU opredeljen že več kot 20 let in za številne odpadke, se je v implementaciji ne le v Sloveniji, ampak tudi v drugih državah EU izkazalo, da je doseganje okoljskih ciljev ter zagotavljanje enakih pogojev delovanja PRO za vse deležnike otežkočeno in nemalokrat izigrano. Posledično so sprejete spremembe tako v Direktivi 2018/851 kot tudi sistemske spremembe v nacionalnih zakonodajah. Med drugim je dejavnost organizacij, ki izvajajo PRO, opredeljena kot nepridobitna, enaki pogoji pristopa k organizaciji za vse proizvajalce in v mnogih primerih omejeno število organizacij za posamezen tok odpadka, v mnogih primerih le kot ena.

Glede na izkušnje v implementaciji PRO v Sloveniji v ZEOSu ocenjujemo, da je v ZVO-2 sprejeta rešitev dobra in da bo poleg učinkovitejšega doseganja okoljskih ciljev zbiranja in obdelave odpadkov s tem dosežena tudi stroškovna učinkovitost procesa. Hkrati bo stabilnost procesa omogočala razvoj in investicije v obdelavo odpadkov v Sloveniji. Slednje je bilo vsaj na področju ravnanja z e-odpadki precej okrnjeno. Družba ZEOS je že do sedaj, kot skupna shema ravnanja z e-odpadki, predstavljala v povprečju preko 60 % obveznosti ravnanja z e-odpadki ter 15 let zagotavljala prevzemanja e-odpadkov v povprečno 75 % deležu vseh prevzetih e-odpadkov. Sodelovanje ene organizacije PRO ter ostalih deležnikov bo bistveno bolj strokovno in bistveno manj problemsko kot do sedaj. Upravljanje takšne organizacije bo v odpadkovnih tokih, kjer proizvajalci še niso imeli upravljavskih odgovornosti skozi lastništvo organizacije PRO, v začetku predstavljal izziv. Sčasoma pa bo upravljanje nedvomno precej bolj korektno in transparentno kot v shemah do sedaj. Posledično bo s problematiko PRO razbremenjen sektor izvajalcev javne službe, kar bo vplivalo na kvaliteto in stroške javne službe do gospodinjstev.

Barbara Pušnik, Elrad Electronics
Barbara Pušnik, Elrad Electronics

O organizaciji za en masni tok še ni pogovorov

Barbara Pušnik, Elrad Electronics

Z novim zakonom o varstvu okolja smo seznanjeni ter smo ga v grobem že predelali. Opazili smo, da je precej pozitivnih sprememb, ki pa jih je potrebno preučiti malo bolj podrobno in videti, kaj to pomeni za naše podjetje.

Na področju odpadkov imamo zbiranje, evidence o prevzemih in spremljanje količin že zelo dobro rešeno, zato ocenjujem, da pri tem dodatna organizacija dela ne bo potrebna. Prav tako ne morem oceniti, koliko sredstev bomo morali nameniti za financiranje PRO.

Za ustanovitev organizacije za en masni tok se še nismo začeli pogovarjati, v bistvu v tem trenutku nimamo niti ideje, kako in kje začeti. Načrtujemo, da bomo sprejeli uvedbo sprememb, ki jih zahteva ZVO-2, najbrž pa bomo v izzivih poiskali pomoč. Glede na to, da naj bi podobne sistemske ureditve v drugih državah že uspešno pripomogle k doseganju okoljskih ciljev, si želim, da bi bila podobna zgodba tudi v Sloveniji. Upajmo, da nas sistemska rešitev bolj spodbudi h krožnemu gospodarstvu.

Aljoša Petek, PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja
Aljoša Petek, PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja

Odprta so vrata tudi za kavcijski sistem

Aljoša Petek, PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja

Kot že danes velja, morajo proizvajalci določenih proizvodov ne glede na to, ali so domači ali iz tujine, predvsem finančno poskrbeti za ravnanje s temi proizvodi, ko postanejo odpadek (34. in sledeči členi ZVO-2).

Proizvajalci lahko svojo obveznost rešujejo individualno, ali preko družb oz. »organizacij«, ki so ustanovljene z namenom, da izpolnjujejo PRO, na njegov račun. Pri organizacijah je z ZVO-2 prišlo do bistvenih sprememb; za posamezno vrsto proizvodov (2. odstavek 38. člena) lahko na območju Slovenije deluje le ena organizacija (npr. za odpadno embalažo ali zgolj za odpadne plastenke), ki vključuje proizvajalce, ki dajo skupaj na trg najmanj 51 % celotne količine teh proizvodov (4. odstavek 38. člena). Prav tako mora biti organizacija, za razliko od prejšnje ureditve, organizirana nepridobitno (1. odstavek 38. člena) – prihodki ne smejo presegati dejanskih stroškov za izpolnjevanje PRO, morebiten presežek se ne sme kot dobiček razdeliti ustanoviteljem organizacije, obenem pa se presežek lahko vlaga zgolj v izboljšanje lastne dejavnosti. Zaradi navedenih sprememb se bosta izboljšala transparentnost sistema (nimamo jasnih podatkov o količini proizvodov, danih na trg, o količinah obdelanih, recikliranih odpadkov in podobno) ter možnost nadzora, saj je bistveno lažje nadzorovati le eno organizacijo. Spremenila se bo tudi finančna obveznost proizvajalcev, ki so v dosedanjem sistemu (pre)velik delež stroška ravnanja z odpadki prenesli na komunale oz. na davkoplačevalske vire – ta strošek se bo vsaj v delu vrnil na proizvajalce.

Ob navedenem, za slovenski sistem PRO bistvenem premiku (predvsem z vidika številčnosti organizacij in njihovega nepridobitnega delovanja), je v ZVO-2 predviden tudi kavcijski sistem za posamezno vrsto proizvodov (7. odstavek 35. člena). V ZVO-2 je že predvideno sprejetje uredbe, ki bo urejala kavcijski sistem na področju odpadne embalaže pijač do začetka leta 2023.

Alenka Pirnar, Medex d.o.o.
Alenka Pirnar, Medex d.o.o.

Zakonodajalec naj da jasna navodila

Alenka Pirnar, Medex d.o.o.

Glede anketnih vprašanj nimamo pravih odgovorov, saj tudi mi, kot večina ostalih proizvajalcev, »tavamo v temi«. Predvsem pričakujemo od zakonodajalca jasna navodila, jasne informacije in ustrezna izobraževanja glede novega ZVO-2, kako se organizirati in ravnati v bodoče, saj se DROE ukinjajo. V pogovoru z izbrano DROE nismo dobili nobenih jasnih oz. enoznačnih pojasnil oz. odgovorov glede tega.

V Medexu že nekaj let strmimo k racionalnejši rabi embalaže, za pakiranje naših izdelkov uporabljamo okolju prijazne materiale, ki so že proizvedeni iz recikliranih materialov in so tudi v celoti reciklabilni (če so seveda s strani potrošnika odvrženi v pravilni zabojnik). Že od leta 2018 uporabljamo za hlajenje in ogrevanje proizvodnih prostorov in skladišča toplotno črpalko voda/voda, pri čemer imamo na svojem dvorišču ponikalno vrtino in vso vodo v celoti vračamo v ponikalnico.

Vsekakor pričakujemo, da zakonodajalec posreduje jasna navodila in tudi ozavešča o novo sprejetem Zakonu o varstvu okolja (ZVO-2).

Ajda Pleterski, Surovina d.o.o.
Ajda Pleterski, Surovina d.o.o.

ZVO-2 ukinja dosedanje sheme, deležen bo ustavne presoje

Ajda Pleterski, Surovina d.o.o.

Družba Surovina je ena izmed šestih družb za ravnanje z odpadno embalažo, ki trenutno delujejo na slovenskem trgu. Ne glede na dejstvo, da nov Zakon o varstvu okolja (ZVO-2) v prihodnje ukinja naše delovanje in predvideva delovanje zgolj ene organizacije za posamezen tok odpadkov, med sprejemanjem načeloma nismo nasprotovali vzpostavitvi sistema na način, da se ustanovi ena organizacija, ki bo upravitelj, organizator ter nadzornik sistema. Ureditev sistema na področju PRO mora biti namreč transparentna, sledljiva in pod nadzorom. Monopol organizacij na področju sistema PRO ima lahko prednosti predvsem, ko gre za uveljavljanje standardov ravnanja z odpadki, zaščite okolja, koordinacije delovanja sistema PRO in nadzora nad deležniki sistema.

Smo pa bili med sprejemanjem zakona kritik ureditve, ki ukinja konkurenco ter omejuje izbiro proizvajalcev glede tega, kdo bo zanj zagotavljal storitev ravnanja z odpadno embalažo tudi na podlagi najugodnejših komercialnih pogojev. Zastopamo stališče, da problematika na področju ravnanja z odpadno embalažo, ki je bila izključno posledica slabih pravnih okvirjev, ki jih država desetletje ni ustrezno postavila, ne sme biti razlog za omejevanje oziroma celo ukinjanje tržne dejavnosti.

Z željo po ustrezni ureditvi sistema PRO smo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije sodelovali pri pripravi obsežnih amandmajev, ki bi bistveno prispevali k vzpostavitvi učinkovitega sistema ravnanja z odpadno embalažo ter hkrati omogočili nadaljnje delovanje tako proizvajalcev kot predelovalcev odpadkov po načelih tržnega gospodarstva. Žal pretežni del vsebine amandmajev v zakon ni bil vključen, s čimer je ZVO-2 odprl vrata monopolni ureditvi, ki lahko po našem mnenju vodi v bistveno zmanjšanje tako okoljske kot ekonomske učinkovitosti celotnega sistema ravnanja z odpadki v sistemu PRO.

Nov Zakon o varstvu okolja tako z namenom ureditve sistema PRO ukinja dosedanje sheme in za posamezen tok odpadkov uvaja eno organizacijo. Ta bo v lastniški strukturi proizvajalcev in si bo, upoštevajoč določbe ZVO-2, lahko pridržala vsa pooblastila tako za ravnanje s KOE kot NKOE, izbiro izvajalca, (samo)nadziranje kot upravljanje s celotnim denarnim tokom (celo večjim kot sedaj, saj se uvaja »full cost«), ki je ocenjen na cca. 80 mio evrov. V zvezi z navedenim menim, da je takšna hkratna vloga regulatorja, nosilca sistema in nadzornika, naročnika izvajalcev in upravljalca celotnega denarnega toka recept za netransparentnost, visoko stopnjo korupcijskih tveganj in nedvomen obstoj kolizije interesov. Proizvajalcem namreč onemogoča prosto izbiro subjekta, na katerega bi prenesla ravnanje tako z KOE kot NKOE (kar bi se seveda lahko izvajalo pod nadzorom organizacije), plačilo za ravnanje z OE, upoštevajoč naravo, vrsto embalaže, ki jo daje na trg, ter nastalo odpadno embalažo na industrijskem dvorišču ter posledično tudi finančna povračila za ustrezno pripravo slednje, katere so bila podjetja deležna do sedaj.

Da novi Zakon o varstvu okolja dejansko ureja sistem PRO in s tem prinaša dolgo pričakovano rešitev (ki je bila sicer vnesena že v ZVO-1J in aktualno Uredbo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, vendar brez podpore Ministrstva za okolje, ki bi lahko poskrbelo za njeno dejansko izvajanje), je tako mogoče zaslediti zgolj iz zapisov Ministrstva za okolje, iz samega zakona žal pač ne. Iz slednjega pa izhaja predvsem ukinitev konkurence, možnost enake obravnave neenakih proizvajalcev, nezmožnost vpliva proizvajalcev na delovanje organizacije ter visoke globe v primeru neustanovitve organizacije, diskriminatorna obravnava proizvajalcev, ki imajo v lastniški strukturi predelovalce odpadkov, odsotnost pravnih sredstev shem ob odvzemu okoljevarstvenih dovoljenje, nekonsistentnost, nejasnost in nedoločnost določenih določb zakona … zaradi česar bo zakon deležen tudi ustavne presoje.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.