Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja - EOL št. 163

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja - EOL št. 163

Ministrstvu za infrastrukturo smo poslali dve vprašanji: kakšna je bila javna razprava o predlogu Zakona o energetski politiki, še posebej, ker Slovenija naj ne bi sprejela Energetskega koncepta, in kaj je MzI odgovorilo HSE, glede izgube v TEŠ zaradi visokih cen emisijskih kuponov. Izguba ne ogroža le TEŠ, pač pa tudi ekonomsko stabilnost HSE.

Podnebni cilji so znani, zato EKS ni potreben

Kaj je bilo posebej izpostavljeno v javni obravnavi delovnega osnutka Zakona o energetski politiki, zlasti še, ker je predvideno, da Slovenija naj ne bi sprejela Energetskega koncepta, čeprav so v javnosti o tem različna mnenja. Tudi v energetski panogi so stališča, da bi se Slovenija morala odločiti glede prednostnih naložb v energetiki.

Prednostne naložbe, ki so potrebne v energetiki, so jasne in znane na podlagi NEPN in dolgoročne podnebne strategije. Energetski koncept (EKS) je bil z Energetskim zakonom EZ-1 iz leta 2014 določen kot osnovni razvojni dokument, ki bi moral predstavljati nacionalni energetski program. V skladu z zakonom bi moral na podlagi projekcij gospodarskega, okoljskega in družbenega razvoja države ter na podlagi sprejetih mednarodnih obvez določiti cilje zanesljive, trajnostne in konkurenčne oskrbe z energijo za obdobje 20 let in okvirno za 40 let. Torej cilje za področje oskrbe z energijo ter obveznosti glede obnovljivih virov in učinkovite rabe energije.

V obdobju 2015 do 2017 so bile pripravljene ustrezne strokovne podlage za EKS ter predlog EKS, za katerega je bila narejena strateška presoja vplivov na okolje. Zaradi menjave vlade dokument potem ni bil obravnavan. Evropska komisija je 30. novembra 2016 objavila obsežen sveženj zakonodajnih predlogov Čista energija za vse Evropejce, s katerim je med drugim predlagala nova pravila za upravljanje energetske unije. Ta temeljijo na dejstvu, da je trdno energetsko unijo z ambiciozno zastavljeno podnebno politiko in temeljito prenovo energetskega sistema možno doseči le s kombinacijo usklajenih ukrepov na ravni EU in na nacionalni ravni. Gre za upravljanje, ki zagotavlja, da so politike in ukrepi na različnih ravneh povezani, da se dopolnjujejo in so zastavljeni dovolj visoko. Decembra 2018 je bila sprejeta Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov. Ta je določila, da morajo vse države članice pripraviti do konca leta 2019 osnutke celovitih Nacionalni energetsko podnebnih načrtov (NEPN) in Dolgoročnih podnebnih strategij do leta 2050 (DPS) ter jih poslati v usklajevanje Evropski komisiji, končne dokumente pa je bilo potrebno sprejeti do konca leta 2020.

V Sloveniji smo sprejeli oba dokumenta. Ker po svoji vsebini ta dokumenta določata energetske in podnebne cilje, saj določata cilje glede proizvodnje energije, deleža OVE po sektorjih končne porabe, energetske učinkovitosti, potrebne infrastrukture ter tudi druge cilje izven področij, ki naj bi se urejala z EKS, ta strateški dokument ni več predviden. Takoj po nastopu sedanje Evropske komisije je bil objavljen nov EU zakonodajni paket "Fit for 55", ki je postavil še strožje cilje glede ciljnih deležev EU za področje OVE, URE in zniževanja emisij TGP, tako da bomo morali NEPN prenoviti do leta 2024. Že po sami uredbi o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov pa bo potrebno do konca leta 2029 na Evropsko komisijo poslati že osnutke NEPN za 2040 in DPS Slovenije za leto 2060. Upamo, da javnost razume, da zaradi vsega tega ne moremo sočasno sprejemati še EKS ter zanj brez potrebe namenjati omejene kadrovske in finančne vire.

Pripravlja se informacija za Vlado RS o predlogih HSE glede izgube TEŠ

Kako je ali bo Ministrstvo za infrastrukturo odgovorilo družbama TEŠ in HSE glede na njihovo opozorilo o izjemno težkem finančnem stanju zaradi visokih cen emisijskih kuponov?

Ministrstvo za infrastrukturo se je v zvezi z omenjeno problematiko povezalo z Ministrstvom za finance, da bi preučili predloge, ki so jih pripravili v HSE. Pripravlja se informacija o tej problematiki za vlado, naprej pa bomo ravnali v skladu s svojimi pristojnostmi in usmeritvami, ki jih bo podala vlada. Čimprej je potrebno sprejeti strategijo o izstopu iz premoga, ki bo dala regiji in tamkajšnjim družbam jasno razvojno vizijo ter omogočila financiranje ciljev in ukrepov za gospodarsko prestrukturiranje, vključno s prestrukturiranjem energetske lokacije in drugih ciljev na področju energetike, okolja in človeških virov, tudi iz evropskih sredstev Sklada za pravičen prehod.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.