Povpraševanja je ogromno, težave so s surovinami - EOL št. 163

Povpraševanja je ogromno, težave so s surovinami - EOL št. 163

Plastična embalaža

Urška Košenina

Podjetje Plastika – Andrej Mesojedec s.p. je v več kot tridesetih letih zraslo v eno največjih srednjeevropskih specializiranih embalažnih podjetij. Iz proizvodnje v Ljubljani prodajajo na trge vzhodne, zahodne in južne Evrope - od folij do fleksibilne embalaže. Embalažo tržijo pod blagovno znamko Stratum, ki po latinsko pomeni ovoj, pove direktor podjetja Andrej Mesojedec. Doda, da letno proizvedejo 6.000 ton folij, kar je najbrž bolj zgovoren podatek kot 13 milijonov evrov prometa. Vlaganje v razvoj, fleksibilnost in branži, ki ju oskrbujejo (predvsem prehrambna in farmacevtska industrija), so ključ do uspeha. Načrtov za bolj reciklabilno embalažo jim ne manjka, vendar čakajo na trg in na zakonodajo. Med načrtovanimi investicijami je nov tiskarski stroj na vodne barve.

Andrej Mesojedec
Andrej Mesojedec

Vaš spekter embalažnih izdelkov je širok.

Tako močan spekter ponudbe, kot jo imamo mi, ima redko kdo. Imamo proizvodnjo folij in tiskamo. V Sloveniji, ki ima le dva milijona prebivalcev, mora podjetje delati vse. Če bi bili orientirani predvsem na nemški trg s 40 milijoni prebivalcev, bi se lahko fokusirali na eno ali dve foliji. V Sloveniji smo primorani, da imamo celotno paleto. Podjetje ima dve proizvodni enoti / oddelka, to sta tiskarna in ekstruzija. V tiskarni lahko vse folije, ki jih naredimo, potiskamo. To je navaden tisk. Imamo pa tudi ti. laminacijo. Pri pakiranju kave ni dovolj le monofolija, temveč potrebujemo na notranji strani še večslojne folije, torej laminacijo, papir, aluminij, poliester, poliamid itd., kar kavo ohranja svežo dolgo časa. Notranja folija je bariera, ki preprečuje vstop zraka, vlage itd. Proizvod, ki se pakira, dirigira, kakšna mora biti embalaža.

Torej je vsak izdelek specifičen?

Seveda saj lahko v tiskarni izdelujemo dvoslojne, delamo dvoslojne, troslojne, štirislojne embalaže itd. V drugem oddelku je ekstruzija, kjer proizvajamo folije iz granulata. Iz čistega granulata naredimo polietilenske folije. Polietilen predelujemo v več oblikah, torej nizkotlačne, visokotlačne, srednjetlačne itd. Vse folije so reciklabilne. Ekstruzija poteka neprekinjeno dan in noč, v štirih izmenah, tudi ob vikendih. Proizvodnja folij poteka na dva načina. Prvi je ti. blow postopek, na balon, drugi je pa ti. cast postopek, z ravno glavo. V Sloveniji smo edini, ki delamo folije na ta način. To so strech folije za palete, za ovijanje volanov, za sendviče itd. To je naš ekodesign.

Torej z različnimi gostotami polietilenov ustvarjate bariero, ki sicer nikoli ni tako dobra kot aluminij, koliko časa drži?

Ovojnino za plastenke Donat, lahko  recikliramo v neskončnost. 30 % termokrčlljivih folij dajemo nazaj v proizvodnjo, brez težav. A ko na deponijah vprašamo, če lahko dobimo 40 ton tega polietilena iz reciklaže, ga nimajo. Kje ga naj dobimo, če ga ni. Veriga ni sklenjena. Vsi naši kupci želijo imeti 50, 60 % reciklažnega materiala, ki ga ne moremo nikjer kupiti, ker ta sistem še ne dela.

V čem je težava?

Več jih je. Pozabljamo, da folija, ki ne pride v stik z živilom, in ima na primer vmes še plastenko, ne potrebuje »food approval« za stik z živili. Vse folije, ki pridejo v stik z živilom, kjer je možnost migracij, moramo enkrat mesečno testirati na NIJZ.

Se lahko uporablja reciklat za folije, ki pridejo v stik z živili?

Uporaba reciklata je sporna. Obstaja velika možnost kontaminacij, tudi če gre granulat čez 200 stopinj Celzija in da se marsikaj uniči. Zato ga nihče ne bo uporabljal za stik z živili. Ko v laboratoriju ugotovijo, da to ni deviška plastika, uporabo za stik z živili zavrnejo. Je še ena možnost. Ko  uporabljamo reciklat, ga lahko damo v srednji sloj, zunanja dva sloja pa ostaneta iz deviškega materiala, potem migracije niso možne. Vse to nas še čaka. Reciklat za strech folije v tem trenutku kupujemo na Kosovu in ga do decembra ni za dobiti. Naši centri za odpadke reciklata, ki ga potrebujemo, nimajo. Vse termokrčljive folije, ki jih damo na trg, bi želeli dobiti nazaj in uporabiti. Tudi strech folije, ki jo na mesec proizvedemo 200 ton, ni za dobiti. Pri teh folijah bi lahko prišli do 50 % vsebnosti reciklata.  

Kako je z odpadki v podjetju?

Ves odpad, ki ga proizvajamo pri nas striktno sortiramo in ločujemo po klasifikacjskih številkah odpadkov. Vključeni smo v shemo družbe Interseroh, ki nam pomaga s svojo strokovno ekipo. Vse stiskamo, ker imamo dve preši, da je čim manjši volumen. Tehnološki odpad, ki ga naredimo sami nam predela zunanji predelovalec in ga potem ponovno porabimo. Pomaga nam Interseroh z njihovo strokovno ekipo. Iščemo alternative za reciklabilnost, kompostabilnost, biorazgradljivost itd., za to se najde rešitev že danes, vendar je vse drago. Potrebujemo zakonodajo, ki bo uravnovesila ceno neekoloških materialov. Ta trenutek imajo papirničarji močnejši lobij, kot ga imamo plastičarji. Vendar primerjava papirja in plastika ne drži vode. Plastika je material, ki ne gre nikamor in bo obstal, ker ga potrebujemo.

Pod zaščiteno blagovno znamko Stratum izdelujete različne materiale, od stretch folij do polietilenskih toplotno skrčljivih folij, fleksibilne embalaže in okolju prijazne Eko folije. Z lastnim razvojem ste ves čas v trendu?

Vedno se prilagajamo zahtevam kupcev. Izkušnje nam povedo, da vemo, katera embalaža je primerna za kakšen izdelek. Naši dobavitelji so svetovne naftne družbe, Exxon, Shell itd. Tudi z  njihove strani dobimo podporo.

Kako?

Vsako leto nas obišče njihov prodajnik, za katerim stoji cela skupina strokovnjakov, ki se dnevno ukvarjajo z embalažo. Moramo pa znati vprašati, kaj želimo, kaj bi radi rešili. V teh multinacionalkah imajo v različnih državah proizvodnje z laboratoriji, kjer embalažo testirajo. Velikokrat nas tudi povabijo na ogled izdelane embalaže, kjer nam na strojih demonstrirajo proizvodnjo embalaže. Vse zahteve kupca so rešljive. Veliko vlagamo v razvoj, prav danes je nekaj naših delavcev  na Poljskem, kjer si ogledujejo tiskarske stroje na vodne barve. Brez razvoja stojiš na mestu.

Kako je z ekologijo?

Ta trenutek za ekologijo še ni interesa. Poleg tega pa ne bo nič pomenilo, če bomo tako ravnali le v Sloveniji. Vsi bomo zaradi tega dražji. Naši sosedje na vzhodu, ki ne bodo upoštevali ekoloških zahtev, bodo cenejši na trgu. Mi bomo pa lahko zaprli vrata. Virgin material prihaja s strani multinacionalk, od naftnih družb, kot je Shell, Exxomobil itd. Trenutne podražitve goriv vplivajo tudi na plastiko. Malo z zamikom, vendar vedno. Na svetu je le pet proizvajalcev. Gre za tako velike tovarne, da lahko skupaj pokrijejo vso potrebo trga. Ko hočejo dvigniti ceno, taktizirajo, nekdo ima remont, drugi požar, ostali ne morejo narediti dovolj materiala za cel svet. Torej se material podraži. To smo doživeli letos v januarju, ko je bil kilogram plastike 0,8/0,9, danes je ta kilogram plastike 100 % dražji.

Ste tudi prejemniki certifikata za varovanje okolja ISO 14001:2015. Kaj vam je ta certifikat prinesel in kakšne spremembe ste uvedli?

Med proizvajalci  folij smo bili prvi s tem certifikatom. Certifikati so tudi garancija za naše kupce, če se držimo vseh zahtev. Za vse analize, certifikate itd. damo letno okoli 150.000 eur. Brez tega bi bili seveda cenejši. Na osnovi certifikatov spremljamo poraba vode, elektrike itd., kar pomeni, da smo porabo drastično znižali, pa tudi stroji so učinkovitejši.

Kako je s trajnostjo (reciklabilnost, kompostabilnost, biorazgradljivost itd.) vaših folij? Ali novi trendi v proizvodnji folij upoštevajo načela ecodizajna pri zasnovi? Katere panoge, naročniki postavljajo večje zahteve, povezane s konceptom krožnega gospodarstva in odgovornosti za vire?

V Sloveniji smo prvi testirali aditiv CV2, ki se ga dodaja v polietilen. Ta material začne na deponijah po uporabi razpadati, ker ga pojedo mikroorganizmi. Nastaneta dva problema. Če v skladišču, kjer so folije, vstopi vlaga, lahko začne material že tam razpadati. Drugi problem, ki je pa še bolj neraziskan, je pa ta, da mikroorganizmi pod vlago pojejo folijo. Ko folije ni več, mokroorganizmi ne umrejo, temveč živijo naprej. O tem se zelo malo govori. Nov covid?

Fleksibilna embalaža podaljšuje življenjsko dobo izdelkov, saj ohranja zdravstveno neoporečnost živil oz. pakiranih izdelkov in je vedno bolj v porastu. Katere materiale uporabljate pri izdelavi flksibilne embalaže in ali so kateri reciklabilni?

Ta trenutek uporabljamo papir, aluminij, poliester, itd. ali pa le polietileni in višanje ter nižanje gostote (duplex, triplex itd.). Pri prvi skupini gredo materiali lahko le na sežig, ker gre za sestavljeno embalažo. Pri drugih pa lahko recikliramo material.

Pomembna branža, ki jo oskrbujete, je kmetijska z agro strech folijami. Za kakšno folijo gre, je namenjena enkratni uporabi, kako pomaga kmetom?

Omenjena folija se izdeluje z blow postopkom. Na leto se je v Sloveniji proda 400 ton, nismo edini proizvajalci. Gre za zelo kvaliteten polietilen, ki je reciklabilen. Folija je namenjena enkratni uporabi. Kmet po baliranju folijo sleče in jo pelje na odpad. Večkrat slišim, da na deponijah kmete zavračajo s to folijo. Mi pa plačujemo, da morajo to embalažo odpadni centri sprejemati. Kmetje potem to folijo zavržejo, ne vem kam, jo zakurijo itd. Najmanj 400 ton teh folij vsako leto konča neznano kje.

Kako do zaprte krožne zanke pri fleksibilni embalaži in kakšne so možnosti ponovne uporabe fleksibilne embalaže? Kje so največji izzivi na področju bariernih lastnosti materialov?

Pri bariernih lastnostih je največji izziv spornost folij za ekologijo. Ko imate tri različne materiale, jih je nemogoče reciklirati. Niso sporne monovrečke, ki jih skušamo umakniti iz sektorja sadje, zelenjava, ali pa folije, ki ovijajo pijačo.

Zakaj ne?

Sporni smo ljudje, ker vrečke mečemo v reke, morja itd. Ko bomo takšno vrečko odvrgli v embalažni smetnjak, bomo zaprli snovni krog. Ta vrečka se lahko na sortirnem stroju zmelje in vrne kot granulat ter se znova uporabi. Največji problem predstavlja sestavljena embalaža, ker je ne znamo reciklirati in zato pristane v sežigalnicah.  Za vse sestavljene embalaže že obstaja zamenjava, bolj okolju prijazna rešitev, vendar pri vpeljavi nastane problem. Od določene embalaže se zahteva dve letni rok trajanja, kar je popolnoma nepotrebno. Če v dveh letih ne spiješ 20 dag kave, mogoče bolje, da kave sploh ne piješ. Še vedno bi lahko kupec kupil stvar v manjši embalaži, s krajšim rokom trajanja. Ljudje smo razvajeni. A niso pomembni le ljudje, temveč trgovci. Tudi oni se morajo prilagoditi. Trgovci težijo k daljšemu roku trajanja izdelkov.

Potreben je dialog?

Cela veriga bi se morala dogovoriti. Zelo močne so zahteve trgovskih verig, ki bodo morale na koncu povedati, da v fleksibilni embalaži nočejo več aluminija. Potem nastopimo mi z rešitvami. Pred covidom se je o tem še govorilo. Vendar, kar je bilo pred covidom trikrat zavito, je danes sedemkrat zavito. Za spremembo rešitve že obstajajo. S proizvodnjo lahko začnemo jutri. Kupujemo nov tiskarski stroj na vodne barve. Ta trenutek lahko tiskamo z alkoholnimi ali z vodnimi barvami.

Kaj je dražje?

Vodne barve so približno 7 % dražje kot alkoholne. Kupec bo izbral vodne barve, vendar po enaki ceni. Cena embalaže bo rasla z uvajanjem bolj sprejemljivih materialov. Ekologija se bo splačala, vendar se še ne. V Bruslju trenutno pripravljajo direktivo, da bo vse, kar ne bo reciklabilno, kar se ne bo vračalo v snovni krog, obdavčeno. Potem bo na trgu premik. Začeti pa se bo moralo pri trgovskih verigah.

Kot družbeno odgovorno podjetje, ste že od vsega začetka vpeti v okolje, iz katerega izhajate in delujete. Ste sponzorji KK Cedevita Olimpija, NK Trimo Trebnje itd. Kaj vam sponzorstvo prinaša in kako se še vidite kot družbeno odgovorno podjetje?

Športnike imam rad, ker so delovni in tudi kasneje v življenju ostajajo taki. Vsa podjetja, ki preidejo v lastništvo tujcev, nehajo podpirati npr. lokalne nogometne klube. Spomnite se, koliko sta prej Union in Laško dajal za šport, tega ni več. Jasno je, da so podjetja morala iti pod ta okrilja, če so želela preživeti, vendar pa je na drugi strani lokalna skupnost ogromno izgubila. Globalizacija ima pozitivne in negativne učinke. Tista podjetja, ki smo še slovenska, tudi zato sponzoriramo.

Kaj vas ločuje od konkurence, katere so vaše prednosti? Na katere trge ste usmerjeni, h katerim kupcem?

80 % naših kupcev je iz prehrambne industrije, 20 % iz farmacevtske. Dela nam ne zmanjka. Udeležujemo se mednarodnih seminarjev in simpozijev ter spremljamo, kakšni so trendi. Ni dvoma, brez plastike ni življenja. Plastika je dejstvo. Približno 50 % naše proizvodnje ostane v Sloveniji, ostalo pa izvažamo. Vrtimo se cca. 500 km od Ljubljane v vse smeri. Močan je tudi hrvaški trg, ki ima v lasti skoraj vso našo prehrambno industrijo. Kar delamo za Slovenijo pri teh podjetjih, delamo tudi za Hrvaško, ker imajo enotno nabavo. Veliko delamo tudi z Avstrijo. Od konkurence nas ločuje to, da imamo izredno dobro in kvalitetno ekipo, ki ima izkušnje na nivoju tehnologije in razvoja. Če pridete k nam po nasvet, dobite odgovor na vsako vprašanje. Tudi če se primerjamo s tujino, je naša ekipa zelo konkurenčna. Za vsak izdelek najdemo embalažno rešitev. Embalažo vam lahko potem opremimo tudi z vsemi mogočimi certifikati, izjavami itd., ker danes brez tega na trg ne morete.  Prednost je tudi, da pokrivamo velik del embalažnega sektorja.

Pa povpraševanje na trgu?

Povpraševanje je ogromno. Problem so dobave surovin. Surovine so se podražile tudi za 100 %. Mi in naši kupci to s težavo potrdimo, potem pa se zgodi, da materiala ne dobavijo. Naročimo 100 %,  dobavijo 70 %, pa še to z zamikom. Surovino kupujemo na dveh pipah, v Evropi in v Aziji, odvisno, kje je dolar/ euro bolj ugoden. Trende moramo spremljati. Trenutno se je ladijski transport za Azijo podražil za tri do štirikrat. Vse velike naftne družbe imajo tovarne v Aziji in v Evropi.

Investicije?

Prihod novega, dodatnega tiskarskega stroja, ki bo lahko še boljše in močneje tiskal z barvami na vodni osnovi. To je zagotovo velik korak naprej, da se približamo trajnostnim zahtevam in okoljskim standardom. Pogrešam razprave na strokovnem nivoju, da smo za mizo vsi, proizvajalci, uporabniki in trgovci, cel krog, da skupaj uvajamo te spremembe za prihodnost.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.