Hidroenergija – več kot le energija - EOL št. 162

Hidroenergija – več kot le energija - EOL št. 162

HESS

Promocija

Kakor ima vsaka država svoj jezik, kulturo in značilnosti prebivalstva, ima tudi vsaka izmed njih svoje specifične naravne danosti. Nesmiselno je primerjati neprimerljivo in ustvariti model, ki bi enako deloval za vse. Vsaka država mora poiskati svojega in najučinkoviteje uporabiti tisto, kar ima. Hidroenergija je v Sloveniji na področju obnovljivih virov energije še vedno gonilna sila. Na severu je to zlasti vetrna energija, pri nas pa ima največji potencial voda. Glede na naravne danosti gre za najbolj razširjen, v celoti še ne popolnoma uporabljen, torej razpoložljiv, zanesljiv in trajnostni vir.

 

HE Arto - Blanca z eno izmed najučinkovitejših ribjih stez
HE Arto - Blanca z eno izmed najučinkovitejših ribjih stez

Mednarodna agencija za energijo (IEA) je pripravila prvo poročilo o hidroenergiji in potrdila, da gre pri hidroenergiji za hrbtenico nizkoogljične proizvodnje električne energije, ki danes po vsem svetu zagotavlja skoraj polovico potrebne električne energije. Prispevek hidroelektrarn je po njenem poročanju za 55 odstotkov višji od jedrskega in večji od prispevka vseh drugih obnovljivih virov energije skupaj. Prav tako imajo v celotnem življenjskem ciklu elektrarne prav hidroelektrarne najnižje emisije na enoto proizvedene energije. Leta 2020 so hidroelektrarne zagotovile 17 odstotkov svetovne proizvodnje električne energije in so bile za premogom in zemeljskim plinom tretji največji energetski vir.

Poleg energetskega doprinosa pa pri hidroprojektih ne gre zanemariti še enega izmed pomembnih aspektov, in sicer njihovo večnamenskost. Preko vpliva na razvoj gospodarskih, turističnih in športnih dejavnosti ter regionalnega povezovanja namreč vsesplošno zvišujejo kvaliteto življenja in izboljšujejo biodiverziteto na več področjih. Ureditev infrastrukture in poplavne zaščite, ureditev vodotokov, bogatenje podtalnice, ustvarjanje možnosti za namakanje kmetijskih površin, razvoj športa in turizma, naravovarstvene ureditve so le nekateri izmed pozitivnih spremljajočih učinkov.

Pregrade in akumulacije oziroma vodni zadrževalniki skupaj z drugimi gradbenimi in negradbenimi ukrepi predstavljajo ključni sistemski ukrep v okviru celostnega upravljanja z vodnimi viri ter prilagajanja in vzpostavitve odpornosti narave in družbe na klimatske spremembe. Zadrževanje voda je ključnega pomena za bogatenje vodotokov in podzemnih voda v času suš in uspešna rešitev preprečevanja škode, ki bi jo suša povzročila obstoječim rastlinskim in živalskim vrstam ter habitatnim tipom. S tem se ohranja njihova prisotnost v našem okolju. Poleg omenjenega lahko pregrade in akumulacije oziroma vodni zadrževalniki s pitno vodo oskrbujejo milijone ljudi po vsem svetu. Ponekod so celo edini vir vode za velika mesta, ki drugih virov pitne vode nimajo.

Hidroenergija je tako mnogo več kot le energija, česar se v družbi HESS nedvomno zavedamo. Poleg proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov vode in sonca na svoje delovanje v okolju gledamo širše. Z zavedanjem družbene odgovornosti na različnih področjih iščemo skupne točke za kakovostnejše sobivanje. Z izgradnjo hidroelektrarn pomembno prispevamo k trajnostni rabi vodnega potenciala reke Save in razvoju spremljajočih pozitivnih učinkov.

Večnamenski projekt izgradnje hidroelektrarn na spodnji Savi je bil na srečanju pri institucijah EU akreditiranih dopisnikov iz Bruslja z najvišjimi predstavniki vlade ob začetku slovenskega predsedovanja Svetu EU predstavljen kot primer dobre prakse za uresničevanje trajnostnega razvoja. Gre za največji projekt izgradnje obnovljivih virov v Sloveniji, ki je državnega pomena in praktični dokaz, da lahko proizvajamo zeleno električno energijo ob sočasnem ter uspešnem razvoju okolja in biodiverzitete.

Družba HESS je usmerjena v zeleno. S proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov prispeva k čistejšemu okolju in trajnostnemu razvoju ter doda pomemben delež pri udejanjanju politik brezogljične družbe, zelene električne energije, prilagajanja podnebnim spremembam in samooskrbe – z energijo, vodo in hrano.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.