Med komunalnimi podjetji
E. D.
Predvsem je za našo obalno regijo pomemben skupni zbirno-predelovalni center odpadkov. Moderen infrastrukturni objekt opremljen z mehansko sortirnico odpadkov se vklaplja v zgodbo krožnega gospodarstva, recikliranja in zelenih delovnih mest, meni Davor Briševac, direktor komunalnega podjetja Marjetica Koper. Dodaja, da bi bil zaprt objekt opremljen s fotovoltaiko. Zato se zavzema za povezovanje komunalnih podjetij na Obali. So se pa letos v Marjetici odločili za uvedbo prve polpodzemne zbiralnice. Kar zadeva prevzemanje odpadne embalaže, so pri njih podobne težave kot drugod. Enako je z odpadnim blatom iz čistilih naprav, saj se je izvoz izjemno podražil. Preverjajo možnosti za prostorsko umestitev sušilnice komunalnega blata.
Letos ste testno uvedli prvo zbiralnico odpadkov na Obali z vrečami ECOdip. Kakšne prednosti daje inteligentni ekološki otok, kaj pomeni za optimizacijo zbiranja in odvoza odpadkov? Zakaj ste se odločili za globinsko zbiranje odpadkov in kaj kažejo prve izkušnje?
Mislim, da je še preuranjeno govoriti o nekih relevantnih posledicah uvedbe prve polpodzemne zbiralnice na Obali. Nas pa je dobavitelj obvestil, da so se za podobno rešitev pričela zanimati druga komunalna podjetja iz regije, kar nas veseli. Poleg splošno znanih prednosti t.i. pametne komunalne infrastrukture je bil naš cilj začrtati novo razvojno naravnano pot. Evropska unija se odpravlja na sodobno, digitalno in zeleno razvojno pot. Prav je, da tem trendom sledimo tudi v komunalnih podjetjih.
Tudi zato, ker ste se odločili, da boste del strategije za razvoj pametnega mesta in pričakujete sofinanciranje projektov digitalizacije poslovanja in krožnega gospodarstva s strani EU. Kaj boste predlagali v zeleni dogovor do leta 2027?
Predvsem je za našo obalno regijo pomemben skupni zbirno-predelovalni center odpadkov. Moderen infrastrukturni objekt opremljen z mehansko sortirnico odpadkov se vklaplja v zgodbo krožnega gospodarstva, recikliranja in zelenih delovni mest. Odpira tudi nove podjetniške priložnosti za lokalno gospodarstvo. Seveda bi bil objekt zaprtega tipa, hala, opremljen tudi s fotovoltaiko. Večji izziv sicer vidim v prostorski umestitvi te rešitve, vendar pogovori potekajo. Nesmiselno je, da obalna komunalna podjetja v naslednjih letih ne stopijo na skupno razvojno pot ter se začnejo povezovati. Marjetico Koper vidim v vlogi nosilca razvoja in kot najpomembnejši vezni člen. Navsezadnje naše storitve koristi preko 55.000 uporabnikov. Pobuda je z naše strani podana, zavedam pa se, da bo pot dolga.
Kaj kažejo podatki o ločenem zbiranju odpadkov v zadnjih treh letih v koprski in ankaranski občini? Pri katerih frakcijah ste najuspešnejši, kje so težave, koliko odpadkov gre še na odlagališče?
Po slabših rezultatih v zadnjih treh letih se je pokazal napredek. Obrestuje se pospešeno širjenje komunalne infrastrukture. V zadnjih 6 mesecih smo dodatno namestili več kakor 400 rumenih zabojnikov za ločeno zbiranje mešane komunalne embalaže. Novih 420 gospodinjstev in posledično več kakor 2000 občanov je sedaj vključenih v shemo ločenega zbiranja odpadkov. Analize so pokazale, da smo pri ločevanju odpadkov najuspešnejši na t.i. mestu nastanka odpadkov, zato tudi širimo infrastrukturo.
Kako pa je s prevzemanjem odpadne embalaže na Obali? So tudi pri vas nastajale neprevzete količine?
Kakor pri večini komunalnih podjetij so tudi pri nas težave enake. Neprevzete količine se postopoma odpravljajo z ukrepi pristojnega ministrstva.
Vendar se razmere počasi urejajo. S katerimi ukrepi bi lahko povečali stopnjo ločenega zbiranja, predvsem pa reciklažo? Ste se odločili za delitev rumenih individualnih zabojnikov zaradi spodbude za boljše ločeno zbiranje odpadne embalaže?
Naše podjetje odpadkov v tem trenutku še ne predeluje. Odpadke zberemo in predamo končnim prevzemnikom – družbam DROE. Ker se stanje na trgu prevzema odpadkov zaostruje, pa že resno razmišljamo o dodatni predelavi odpadkov. Če razmišljamo odgovorno, bi to pomenilo prihranke. Le takrat bomo lahko govorili o nekem resnem procesu predelave in reciklaže. V tem trenutku si s postavitvijo dodatnih rumenih zabojnikov prizadevamo le zbrati čimbolj ločene frakcije komunalnih odpadkov. Zadnje številke kažejo, da se premikamo na bolje.
Slovenija si že nekaj časa prizadeva odpraviti problem odpadnega blata iz čistilnih naprav. Koliko blata nastane letno na vaših čistilnih napravah in kam ga odložite? Kaj je za Slovenijo najboljša rešitev?
Gre za zelo kompleksno problematiko. Do sedaj smo jo v večini občin reševali z izvozom v tujino. Se je pa ta proces delno ustavil in enormno podražil. Rešitev bi lahko bilo več, vendar so predvsem odvisne od pristojnega ministrstva. Že dober napredek bi bilo sušenje blata na izvoru, torej na samih čistilnih napravah. S tem bi zmanjševali količine oddanega blata za nadaljnjo obdelavo.
S postavitvijo takšne sušilnice blata se tudi mi spogledujemo in upamo, da bomo prepričali deležnike o smiselnosti postavitve. Ponekod v EU izsušeno komunalno blato uporabijo kot gorivo v obratih, ki so namenjeni predelavi. V Sloveniji je tudi dobro poznan primer CEROP-a Puconci, kjer blato pomešajo z lesnim pepelom in izdelujejo vodotesni kompozit. Ena od zahtev EU bo izločanje fosforja, ki ga lahko uredijo v zato prirejenih t.i. monosežigalnicah. Gre za kritično surovino, pri kateri obstaja veliko tveganje v zvezi z oskrbo, saj fosforja v naravnem okolju primanjkuje. Prav tako ima velik gospodarski pomen.
V komunalnih podjetjih po Sloveniji zvišujejo cene storitev. Bo enako pri vas? Kako je s poslovnim rezultatom? Je po podpisu kolektivne podjetniške pogodbe več zadovoljstva med zaposlenimi?
Cene komunalnih storitev, ki jih zaračunavamo občanom, že nekaj let ne dosegajo stroškov izvajanja javne službe zbiranja, obdelave in odlaganja ter stroškov odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda. Zaradi povečanja stroškov obdelave in odlaganja določenih vrst odpadkov, kar nam zaračunavajo regijski centri, zaradi višje cene odvoza blata, višjih minimalnih plač, stroškov energentov, poštnin ter ostalih stroškov v povezavi z izvajanjem javnih služb ter ostalih stroškov, povezanih s poslovanjem podjetja in učinkov epidemije COVID-19, bo leto 2020 za nas negativno. Glede kolektivne pogodbe pa si to štejem za zgodovinskih uspeh. Postavili smo si temelj za socialni dialog in mir. Obenem smo našim zaposlenim, ki so zame glavni steber delovanja podjetja, uskladili plače in dodatke na primerljiv nivo z ostalimi komunalnimi podjetij v Sloveniji.
Kaj je za komunalno podjetje na Obali največji izziv? Turisti, bolj okoljsko ozaveščena gospodinjstva?
Za naše komunalno podjetje je izziv predvsem optimizacija odvoza komunalnih odpadkov, saj smo teritorialno zelo obsežna in »razdrobljena« občina. Prijemi, ki delujejo v ožjem mestnem jedru, se razlikujejo od primestnih naselij ter tistimi v zalednih vaseh. To razdrobljenost in neenakomerno poselitev je občutiti tudi v umeščanju kanalizacijske infrastrukture.
