Podnebni dosje - EOL 157

Podnebni dosje - EOL 157

Dr. Darja Piciga, urednica Podnebne priloge
Dr. Darja Piciga, urednica Podnebne priloge

Leto 2021 je leto priložnosti za trajnostno Slovenijo

V začetku leta se nadaljujejo kritična poročila o pomanjkljivem izvajanju dosedanjih načrtov in programov za prehod v zeleno gospodarstvo in za podnebno nevtralnost. Hkrati še naprej spremljamo optimistične napovedi o znatnem povečanju podpore za te namene tako v okviru evropskih kot nacionalnih finančnih virov. S predsedovanjem Svetu EU v drugi polovici letošnjega leta imamo priložnost, da se v Evropi uveljavimo kot referenčna država za celosten trajnostni prehod - torej ne le kot ena od držav z najbolje ohranjeno naravo in najbogatejšo biodiverziteto. V ta namen pa bo, poleg ambicioznih, integralnih in kakovostnih strateških in programskih dokumentov, potrebno znatno okrepiti ekipe za njihovo implementacijo. To pomeni tako usposobljenost za vsebinska področja kot močne podporne službe.

Februarja je bil v javni razpravi in v medresorskem usklajevanju program Sklada za podnebne spremembe za obdobje 2021–2023 v predvideni višini dobrih 350 milijonov evrov. V prihodnjih letih lahko pričakujemo bistveno večji kos »evropske pogače«, namenjen Sloveniji za nizkoogljični, krožni prehod: 37 % odobrenih sredstev načrta za okrevanje in odpornost, ki naj bi jih začeli črpati že letos, bomo morali porabiti za podnebne investicije in reforme. V osnutku načrta, ki je postal javen konec februarja, je za celotno področje oz. razvojni steber Trajnostni in zeleni prehod namenjeno 712 mio od 2,039 mrd povratnih sredstev in približno polovico (1,499 mrd) od 2,933 mrd povratnih sredstev. Področja oz. komponente tega razvojnega stebra so tista, ki smo jih v podnebnih dosjejih že izpostavljali kot ključne za doseganje podnebnih ciljev, zlasti: OVE in URE v gospodarstvu, trajnostna prenova stavb, prilagajanje na podnebne in podnebno pogojene nesreče, krožno gospodarstvo in trajnostna mobilnost. Poleg tega naj bi k zelenemu prehodu prispevali tudi drugi razvojni stebri, kot so trg dela, podporno podjetniško okolje, digitalni, izobraževalni in turistični steber. Kritična analiza izkušenj pri izvajanju dosedanjih ukrepov, kot jo na primer prinašajo Podnebna ogledala, sinteza evropskega in domačega znanja za trajnostne prehode ter celosten pristop so pri pripravi takih dokumentov nujni.

Na ravni EU se izvaja več mehanizmov, v katere se lahko prijavitelji iz Slovenije vključujejo neposredno. Eden od njih je Sklad za inovacije: 10. marca je potekel rok za prijavo projektov na razpis za manjše nizkoogljične projekte, to je od 2,5 do 7,5 mio evrov. Proti koncu marca naj bi bili znani rezultati prvega kroga ocenjevanja za velike inovacijske projekte, nad 7,5 mio evrov, končni izbor bo objavljen v zadnji četrtini 2021. Za razpis je na voljo ena milijarda evrov, prijav, med njimi je sedem iz Slovenije, pa je skupaj 311 v višini dobrih 21,7 milijard. Konkurenca je torej zelo huda, nabor prebojnih inovacij in perspektivnih projektov pa izjemno bogat: največ, 204, je bilo prijav za energetsko intenzivne industrije (od tega 56 za vodikove tehnologije), 58 prijav za OVE, 35 za shranjevanje energije, 14 za zajem, uporabo in shranjevanje ogljika.

Evropska komisija izvaja intenzivne priprave v sodelovanju z državami članicami in številnimi deležniki, vključno s širjenjem znanja o predhodnem mehanizmu za velike projekte NER 300 (ista področja kot v sedanjem skladu, razen industrije): https://ec.europa.eu/clima/policies/innovation-fund_en, https://ec.europa.eu/inea/en/innovation-fund.

MOP je skupaj z MIZŠ in Evropsko komisijo oktobra 2019 organiziral informativno delavnico za potencialne prijavitelje projektov na razpise Sklada za inovacij. Nadaljnje obveščanje je potekalo po več poteh, med drugih tudi preko revije EOL. Možnosti za uspeh prijav iz Slovenije niso velike. Je pa spremljanje celotnega delovanja Sklada za inovacije pomemben vir informacij o prebojnih nizkoogljičnih inovacijah in o prihodnjem razvoju na posameznih področjih. Nadalje o tem, kako zasnovati in voditi take projekte - pri projektih NER 300 je bilo kar nekaj zapletov. Tudi Evropsko računsko sodišče je izvedlo revizijo. In seveda o naboru obetavnih projektov iz Slovenije, ki so v veliki meri že pripravljeni za izvedbo (tudi če ne bodo izbrani). To so po eni strani ključne informacije za pripravljalce in prijavitelje takih projektov. Po drugi strani pa tudi za raziskovalce, razvojnike in stratege v poslovnem in akademskem sektorju ter za načrtovalce razvoja Slovenije in izvajalce nacionalnih politik. Torej tudi za tiste, ki snujejo načrt za okrevanje in odpornost, in tiste, ki ga bodo izvajali.

Slovenija s predsedovanjem svetu EU stopa ne le pod evropske, ampak tudi pod svetovne žaromete. Predstavlja enega od vodilnih glasov naše celine. To se je med drugim pokazalo na februarskem virtualnem zasedanju Skupščine Združenih narodov za okolje. Od nas samih bo odvisno, v kolikšni meri bomo to priložnost izkoristili za dvig ugleda naše države in uveljavitev Slovenije kot referenčne dežele zelenega prehoda. Torej v smislu Evropskega zelenega dogovora, z odpiranjem novih priložnosti tudi za naše gospodarstvo.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.