Tudi Slovenija potrebuje načrt za oskrbo s kritičnimi surovinami - EOL 156

Tudi Slovenija potrebuje načrt za oskrbo s kritičnimi surovinami - EOL 156

Kritične surovine in nove tehnologije

J. V.

Seznam kritičnih mineralnih surovin, EU načrtno osvežuje, saj potrebe industrije naraščajo. Nekaterih novih tehnologij ne bo mogoče razviti brez surovin, ki jih Evropa nima in je vse bolj odvisna od uvoza. Pa ne gre le za litij. EU bi na primer leta 2030 za akumulatorje za električna vozila in shranjevanje energije potrebovala do 18-krat več litija in petkrat več kobalta, pojasnjuje dr. Meta Dobnikar, vodja oddelka za Mineralne surovine in geokemijo na Geološkem zavodu Slovenije. Kako in kje dobiti potrebne mineralne surovine, s katerimi inovativnimi raziskovalnimi metodami in kako povezati raziskovalne, izobraževalne inštitucije in industrijo? Ena izmed poti je ustanovitev Regionalnega Centra Adria, EIT Raw Materials, ki podpira razvoj in inovacije na področju mineralnih surovin v Jadranski regiji. Nastal je register mineralnih surovin Zahodnega Balkana. Kje je Slovenija?

Kaj pove podatek, da je EU šele lani pripravila akcijski načrt o kritičnih surovinah za strateške tehnologije in da je litij, brez katerega si ni mogoče predstavljati razvoja električnih avtomobilov in shranjevanja energije, šele lani uvrstila na seznam kritičnih surovin. EU zamuja, kaj pa Slovenija? Nekatera podjetja že dalj časa opozarjajo, da so preveč odvisna od uvoza strateških surovin in od (ne)zanesljivosti dobav.

Evropska komisija je sicer prvi seznam kritičnih mineralnih surovin pripravila leta 2011. V naslednjih letih ga je obnavljala oziroma osveževala v skladu s postavljeno metodologijo, ki upošteva potrebe po določeni mineralni surovini in njeno razpoložljivost. Zadnjič je bil seznam kritičnih mineralnih surovin osvežen v septembru 2020. Hiter razvoj novih tehnologij je namreč močno povečal porabo in s tem povpraševanje po določenih mineralnih surovinah.

Na katere tehnologije mislite?

Na tehnologije za digitalno in podnebno nevtralno družbo in gospodarstvo. Po napovedih Evropske komisije (Critical Raw Materials for Strategic Technologies and Sectors in the EU - A Foresight Study) se bo potreba po določenih mineralnih surovinah do leta 2050 bistveno povečala. EU bi na primer leta 2030 za akumulatorje za električna vozila in shranjevanje energije potrebovala do 18-krat več litija in petkrat več kobalta. Leta 2050 pa skoraj 60-krat več litija in 15-krat več kobalta v primerjavi s sedanjo oskrbo celotnega gospodarstva EU.

Zdaj večino uvaža.

Seveda. Evropa danes pridobi le okoli 3 % vseh industrijsko pomembnih mineralnih surovin, kar pomeni, da je v veliki meri odvisna od uvoza. Tudi kritičnih mineralnih surovin. Stopnja odvisnosti EU od uvoza pri večini kovin znaša med 75 % in 100 %. V času omejitev, ki nam jih prinaša svetovna pandemija COVID-19, je ta odvisnost še bolj očitna. Zato se EU pospešeno usmerja v programe za maksimalno zagotavljanje virov surovin znotraj EU in v njeni bližnji okolici. Gre za uporabo novih inovativnih metod odkrivanja in pridobivanja ter za usmerjanje v trajnostno in krožno gospodarstvo. Eden prvih korakov v tej smeri je tudi vzpostavitev Evropskega zavezništva za mineralne surovine (European Raw Materials Alliance (ERMA)), ki ga koordinira skupnost znanja in inovacij (KIC) EIT RawMaterials.

In kje je Slovenija?

Razmere v EU se odslikavajo tudi v Sloveniji. S klasičnimi metodami so izkoriščeni že vsi viri kovinskih mineralnih surovin, vključno s kritičnimi mineralnimi surovinami. Potencial pa imamo še na področju nekovinskih mineralnih surovin in geotermalne energije. Z razvojem novih metod odkrivanja in pridobivanja mineralnih surovin se tudi v Sloveniji na tem področju odpirajo nove možnosti.

Katere mineralne surovine torej najbolj potrebuje evropska industrija in katere Slovenija? Slovenija sprejema industrijsko strategijo 2021-2030. Je problematika samooskrbe s surovinami dovolj poudarjena? Če bi sodili po neizkoriščenih potencialih geotermalne energije, ki je v vseh dokumentih preveč na obrobju, bi tudi Slovenija potrebovala akcijski načrt za zagotovitev oskrbe s kritičnimi surovinami? Navsezadnje je krožno gospodarstvo dodatna spodbuda.

Z razvojem novih tehnologij se spreminjajo tudi potrebe evropske industrije po mineralnih surovinah. Prav zaradi tega se oblikuje seznam kritičnih mineralnih surovin. To so surovine, ki imajo velik ekonomski pomen, hkrati pa tudi visoko rizičnost pri dobavi zaradi visoke odvisnosti od uvoza. Mineralne surovine, katerih poraba bo bistveno narastla zaradi novih tehnologij na področjih e-mobilnosti, obnovljivih virov energije ter obrambe in vesolja (Critical Raw Materials for Strategic Technologies and Sectors in the EU A Foresight Study), so predvsem t.i. minerali redkih zemelj. To so litij, kobalt, grafit in druge surovine, potrebne za izdelavo baterij, gorivnih celic, magnetov in drugih tehnologij, s katerimi bomo oblikovali podnebno nevtralno digitalizirano družbo. Osnutek Slovenske industrijske politike, ki je bil v javni obravnavi septembra 2020, vključuje potrebe in problematiko pomanjkanja kritičnih mineralnih surovin. Pri predstavitvi izhaja iz danega evropskega okvira. Prav gotovo bi bilo smiselno pripraviti tudi slovenski akcijski načrt za zagotovitev oskrbe s kritičnimi surovinami.

Geološki zavod skupaj z Zavodom za gradbeništvo koordinira delo Regionalnega Centra Adria, EIT RawMaterials. Za kakšen projekt gre, kdo ga financira, kaj je njegova naloga?

GeoZS je skupaj z Zavodom za gradbeništvo Slovenije in Rudarsko-geološko-naftno fakulteto Univerze v Zagrebu soustanovitelj Regionalnega Centra Adria, EIT RawMaterials, središča za podporo razvoju in inovacijam na področju mineralnih surovin v Jadranski regiji. Fokus delovanja središča je na Sloveniji in Hrvaški, s postopnim povečevanjem prisotnosti v ostalih državah JV Evrope. Ciljne skupine, ki jih želimo pritegniti v aktivnosti EIT RM, so študenti, izobraževalno in raziskovalno osebje na univerzah in raziskovalnih ustanovah, pa tudi podjetja. Povezati želimo lokalna omrežja deležnikov s področja surovin z EIT RM, informirati o EIT RM projektih, možnostih financiranja, priložnostih za sodelovanje, spodbujati mreženje, zbirati projektne ideje in prispevati k njihovemu razvoju in izvajanju ter pomagati potencialnim novim partnerjem. Projekt sofinancira skupnost znanja in inovacij (KIC) EIT RawMaterials.

Ali s projekti EIT RM sodelujete tudi pri razpisih v finančnem okviru EU 2021-2027?

Skupnost znanja in inovacij (KIC) EIT RM je delno financirana s strani Evropskega inštituta za inovacije in tehnologije (EIT), ki se bo v finančnem okviru EU 2021-2027 financiral iz programa Obzorje Evropa. Skupnost se delno financira še iz članarin partnerjev, ki lahko kandidirajo na razpisih EIT RM za raziskovalne in inovacijske projekte, tematsko pomembne za EIT RM in širše za področje mineralnih surovin v EU. Projektni partnerji investirajo tudi določen delež lastnih sredstev v izvedbo projektov. V primeru uspešnega vstopa produktov in storitev, razvitih v okviru inovacijskih projektov, na trg, se nosilci trženja zavežejo k vračilu dela dobička za delovanje skupnosti EIT RM.

Kot potencialni vir za kritične surovine navajate Zahodni Balkan. Zakaj? Kje so največje možnosti za raziskovanje in koga lahko vse mrežite? Kakšen je odziv v sosednih državah? Kakšna je podpora inovacijam in raziskovalnim projektom na področju primarnih in sekundarnih surovin v Jugovzhodni Evropi? Projekt RESERVE končujete v juniju 2021. Bo izdelan register mineralnih surovin v JV Evropi? Kako ste prišli do rezultatov?

V državah Zahodnega Balkana je več nahajališč različnih mineralnih surovin, kar je naravna danost navedenega območja. Ni pa še v celoti raziskano. Nadaljnje raziskave odpirajo nove možnosti, ki jih hitro zapirajo številna zainteresirana tuja podjetja. GeoZS je združil bogato znanje in podatke regionalnih partnerjev, večinoma nacionalnih geoloških zavodov v okviru projekta RESEERVE, ki ga sofinancira EIT RM, za izdelavo registra mineralnih surovin Zahodnega Balkana.

Katera vrata odpira register?

Register je začetni korak močnejšega vključevanja regije v globalni trg mineralnih surovin. V registru so zbrani številni podatki o primarnih in sekundarnih surovinah, to so rudarski in metalurški odpadki iz šestih držav: Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore, Severne Makedonije in Albanije.

Register je bil objavljen na spletni strani projekta v decembru 2020. (povezava na spletno stran https://reseerve.eu/). Poleg omenjenega projekta RESEERVE, lahko bi ga imenovali nekakšen krovni projekt vključevanja Zahodnega Balkana v projekte, ki jih financira EIT RM, je v izvajanju še nekaj inovativnih projektov. Ti se že ukvarjajo s konkretnimi surovinami, bodisi v primarni bodisi v sekundarni obliki.

Omenili ste inovativne metode za pridobivanje mineralnih surovin. Katere se najbolj uveljavljajo in kako se pri tem povezujejo raziskovalne, izobraževalne institucije in industrija?

Razvoj novih, inovativnih metod zahteva določen čas in seveda sodelovanje raziskovalnih in izobraževalnih institucij ter industrije. Nove metode raziskav in pridobivanja mineralnih surovin, katerih uporaba je večinoma še v fazi raziskav, se usmerjajo predvsem v raziskovanje s pomočjo daljinskega zaznavanja in uvajanja robotov pri pridobivanju. Gre za to, da se v največji možni meri zmanjšata tako vpliv na okolje kot rizična izpostavljenost ljudi. Dober primer vključevanja vseh relevantnih deležnikov v raziskovalne in inovacijske projekte so prav projekti, ki jih so-financira Skupnosti znanja in inovacij (KIC) EIT RM. Projekti spodbujajo tako delovanje raziskovalnih organizacij kot tudi prenos znanja in inovacij do ravni produkta.

Za partnerje in uporabnike je pomembna tudi vseevropska informacijska mreža o mineralnih surovinah. Kaj daje in kdaj JV Evropa v njej ne bo več vrzel?

Vseevropska informacijska mreža o mineralnih surovinah (Mineral Intelligence for Europe) se vzpostavlja s projekti, ki jih sofinancira Evropska komisija. Pri tem je kot partner sodeloval in še sodeluje tudi GeoZS (Minerals4EU, Mintell4EU).

Ko bo platforma v celoti vzpostavljena, bo uporabnikom zagotavljala zbrane vse podatke, informacije in znanje o mineralnih surovinah v celi Evropi. V okviru platforme so na letni ravni dostopni tudi podatki o proizvodnji, prodaji, virih in rezervah mineralnih surovin po državah in surovinah, primarnih in sekundarnih (European Minerals Yearbook). Podatki o primarnih nahajališčih vseh 6 držav iz Registra mineralnih surovin Zahodnega Balkana so že vključeni in dostopni preko evropske platforme (EGDI - European Geological Data Infrastructure). Med projektom smo uspeli vse podatke že uskladiti z zahtevami direktive INSPIRE, ki ureja dostopnost do prostorskih podatkov na evropski ravni.

In če pogledate v Slovenijo - kje vidite največ možnosti za boljšo uporabo sekundarnih surovin? Kakšne so možnosti za večji in boljši izkoristek rudarskih in industrijskih odpadkov?

Raziskovalni fokus GeoZS je predvsem v primarnih mineralnih surovinah, njihovem odkrivanju in vrednotenju zalog. Vsekakor je pri prehodu na krožni način gospodarjenja v vseh procesnih korakih nujno upoštevati načela trajnosti in ponovne uporabe. To je kontinuiran proces tudi v Sloveniji, kjer se v sodelovanju raziskovalne, izobraževalne in gospodarske sfere oblikujejo nove rešitve za boljšo uporabo odpadnih materialov in sočasno za izdelavo novih, trajnejših izdelkov. Ti bodo po izteku življenjske dobe v največji možni meri lahko ponovno uporabljeni kot surovina. V Sloveniji so za ta namen najbolj zanimive jeklarniške žlindre in elektrofilterski pepel, posebej z območja Jesenic. Elektrofilterski pepel lahko vsebuje tudi do 30 % kovin.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.