Podnebni dosje - EOL 153

dr. Darja Piciga, urednica priloge Podnebni dosje
dr. Darja Piciga, urednica priloge Podnebni dosje

Narava je za Slovence vrednota

Seveda je narava vrednota tudi za druge Evropejce, podobno kot je za vse nas pomembno varstvo okolja. Vendar je delež vprašanih državljanov Slovenije, ki v raziskavah Eurobarometra izražajo skrb za ohranjanje narave in zdravo okolje, še nekoliko večji kot je povprečje za EU.

Sodeč po rezultatih zadnje raziskave o stališčih Evropejk in Evropejcev do biotske raznovrstnosti, nas vse bolj skrbi, v kakšnem stanju je narava, in podpiramo odločnejše ukrepe EU za zaščito narave. Velika večina, namreč 96 % od več kot 27.000 vprašanih državljanov in državljank je odgovorila, da smo odgovorni za zaščito narave, in 95 %, da je to bistveno tudi za boj proti podnebnim spremembam. Raziskava Eurobarometer, izvedena decembra 2018 in objavljena maja 2019, je pokazala, da se na splošno povečuje ozaveščenost glede pomena biotske raznovrstnosti, njene pomembnosti ter groženj in ukrepov za njeno zaščito. Največja zaznana nevarnost za biotsko raznovrstnost so onesnaževanje zraka, tal in vode, nesreče, ki jih povzroči človek, ter podnebne spremembe. Podobno velika nevarnost kot podnebne spremembe so za vprašane iz Slovenije tudi spremembe ali drobljenje naravnih območij zaradi transportnih, vodnih in energetskih infrastrukturnih projektov (92 %).

V Sloveniji je delež strinjanja, da smo odgovorni za zaščito narave, 98 %, od tega se kar 85 % vprašanih popolnoma strinja s to trditvijo. 95 ali več odstotkov vprašanih v Sloveniji se strinja s trditvami, da naše zdravje in blaginja temeljita na (zdravi) naravi in biotski raznovrstnosti, da sta obe pomembni za dolgoročni gospodarski razvoj ter da je biotska raznovrstnost nepogrešljiva za proizvodnjo hrane, goriva in zdravil (deleži v EU: 93-92-91 %).

Večina Evropejk in Evropejcev ne pristaja na poškodovanje ali uničenje narave na zaščitenih območjih v zameno za gospodarski razvoj. Vsaj dve tretjini vprašanih menita, da so naravovarstvena območja, kot je Natura 2000, zelo pomembna za zaščito ogroženih živali in rastlin (71 %, enako Slovenija), preprečevanje uničenja dragocenih naravnih območij na kopnem in morju (68 %, SI 70 %) ter za zaščito vloge naravnih virov pri zagotavljanju hrane, čistega zraka in vode (67 %, 71 %). Če pa prištejemo še deleže odgovorov »dokaj pomembno«, spet pridemo preko 90 %. Velika stopnja strinjanja se pokaže tudi glede pozitivnega vpliva Nature 2000 na kakovost življenja lokalnih prebivalcev in na družbeno-gospodarski razvoj (v EU okrog 90 %, v Sloveniji še kakšen odstotek več).

Glede na citirane rezultate evropske raziskave ne preseneča, da tudi slovenska znamka »I FEEL SLOVENIA«, dobro uveljavljena doma in v tujini, v jedro postavlja »slovensko zeleno« in kot poslanstvo izraža »Naprej z naravo«. Znamko so soustvarjali predstavniki različnih področij: civilne sfere, gospodarstva, turizma, kulture in umetnosti, znanosti, športa in politike. Velika usklajenost njihovih odgovorov je zagotovilo, da znamka Slovenije predstavlja bistvo Slovenije ne glede na posamezno področje, da so v znamki »posneti« bistveni elementi življenja Slovencev. V jedru znamke Slovenije je naslednja trditev: »V Sloveniji je zelena več kot le barva; je »slovenska zelena«, ki izraža ravnotežje med umirjenostjo narave in prizadevnostjo Slovencev. Govori o neokrnjeni naravi in naši osredotočenosti, da jo tako tudi ohranimo. … Slovenije se zato nikoli ne spominjamo po podobah. Spomin na Slovenijo združuje vonj gozda, žuborenje potoka, presenetljiv okus vode ter mehkobo lesa. Slovenijo čutimo.«. Znamka Slovenije povezuje naravo in skupnost (človeštvo) na naslednji način: »Želimo prispevati in tako ohraniti slovensko zeleno za naslednje generacije.«

Podobne rezultate je dala tudi zadnja raziskava Eurobarometra o stališčih do varstva okolja, ki je bila izvedena decembra lani in objavljena marca letos. 94 % državljank in državljanov v vseh državah članicah EU navaja, da je varstvo okolja zanje pomembno. V Sloveniji je delež še nekoliko višji, 95 %, pri čemer je bistveno višji delež odgovor zelo pomembno (v Sloveniji 65 %, povprečje EU 53 %). Ugotovitve raziskave kažejo, da si državljani in državljanke želijo več ukrepov glede varstva okolja in da bi si morali po njihovem mnenju odgovornost deliti velika podjetja in industrija, nacionalne vlade in EU kot tudi posamezniki. Vprašani menijo, da sta najučinkovitejša načina reševanja okoljskih problemov »sprememba načina potrošnje« ter »sprememba načina proizvodnje in trgovine«. Obstaja soglasje, da so potrebne temeljne spremembe.

Kot odgovor na stališča in zahteve državljank in državljanov EU je Komisija decembra lani sprejela Evropski zeleni dogovor, v okviru katerega se že izvaja vrsta ukrepov. Med njimi je zelo pomembna podpora inovacijam za prehod v nizko- ali brezogljično, krožno in bio-gospodarstvo – za to se na ravni EU namenjajo velika sredstva. Bolj učinkovito delovanje je toliko bolj nujno tudi v luči zadnjih poročil o stanju biotske raznovrstnosti in ekosistemov v Evropi: po ocenah EEA, evropske okoljske agencije, je večina zaščitenih habitatov in živalskih vrst slabo ohranjenih, stanje pa se pri mnogih še poslabšuje.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.