Energetska prenova priložnost za podjetja, novost izkaznica stavbe - EOL 152

Energetska prenova priložnost za podjetja, novost izkaznica stavbe - EOL 152

I. P.

DSEPS do leta 2050 in val prenove

Dolgoročna strategija energetske prenove stavb do leta 2050 je dokument, ki sledi krovnim ciljem NEPN, kakšen naj bo »val prenove« stavbnega fonda v Sloveniji in kaj naj bo v središču? Kako torej pristopiti k razogljičenju stavbnega fonda že do leta 2030, ko naj bi zmanjšali emisije toplogrednih plinov v stavbah za vsaj 70 % glede na leto 2005, in kako doseči večji delež OVE, vsaj 2/3 rabe energije v stavbah. Gre za delež rabe OVE v končni rabi energentov brez električne energije in daljinske toplote. Kaj zajema dolgoročna strategija in kakšno priložnost daje gradbeništvu, kaj so njena glavna sporočila?

Strategija pravi, da je krovne cilje mogoče doseči le z manjšimi potrebami po energiji, torej z manjšo rabo energije, in z večjo učinkovitostjo rabe. Prvi cilj bo najbrž težje doseči kot drugega. Ali bo povečan obseg naložb v energetsko učinkovitost, kar naj bi prispevalo k okrevanju gospodarstva in njegovemu razvoju, bo kmalu znano. Odgovor bo dal slovenski zeleni dogovor s predvideno porabo sredstev EU, saj EU napoveduje val prenove stavbnega fonda. Tudi slovenski akcijski načrt za krožno gospodarstvo naj bi pristopil k prenovi stavbnega fonda z vidika večje energetske in snovne učinkovitosti.

Med ključna sporočila so avtorji DSEPS zapisali, da so za dosego krovnih ciljev načrtovane »visoke stopnje energetskih prenov, večji obseg ogrevanja in priprave sanitarne tople vode z OVE ter večje število priklopov na sisteme daljinskega ogrevanja in znatna rast števila le teh v območjih, kjer je to ekonomsko upravičeno.« Napovedana je tudi postopna prepoved nakupa ogrevalnih naprav na fosilna goriva. Do leta 2021 NEPN uvaja prepoved uporabe kurilnega olja v novogradnjah, do leta 2023 pa prepoved prodaje in vgradno novih kotlov na kurilno olje. Spodbujena bo decentralizirana oskrba s tehnologijami, kot so toplotne črpalke in kotli na lesno biomaso, seveda na redko poseljenih območjih.

Čeprav se DSEPS usmerja predvsem v prenovo stavbnega fonda, se zavzema, da bi v prenovo bolj vključili gospodarno ravnanje z viri in življenjski cikel stavbe. Vendar pa niti DSEPS niti nova gradbena zakonodaja ne opredeljujeta kot izhodišče prenove, učinkovitejšega ravnanja z viri in energijo prehoda na trajnostno gradnjo. Kaj bo temelj prehoda v trajnostno gradnjo, je vprašanje za celotno vrednostno verigo.

V uvodnem delu DSEPS hvali lokalne skupnosti, ki so uspešno izvajale energetske prenove stavb predvsem s projekti energetskega pogodbeništva. Med ukrepi, ki lahko zmanjša energetsko revščino, je naveden program ZERO 500. V program bo vključenih 500 gospodinjstev z nizkimi prihodki v enostanovanjskih stavbah in v stanovanjih v dvostanovanjskih stavbah. Gospodinjstva bodo prejela 100 % nepovratnih sredstev za financiranje investicij.

Novost, ki jo prinaša DSEPS, je, da se v večstanovanjskih stavbah najkasneje do leta 2024 uvede izkaznica stavbe. Zajema energetski, požarni in potresni vidik prenove. Slovenija je namreč potresno ogrožena država, kar se pri gradnjah premalo upošteva.

Strategija se bolj zavzema za celovite kot delne prenove energetske in sNES prenove. Pri tem opozarja, da bo potrebno povečati prispevek za energetsko učinkovitost ali zagotoviti drug pomemben vir financiranja. Trenutni viri Eko sklada ne zagotavljajo obsega sredstev za program prenov, kot jih predvideva DSEPS.

Slovenija je morala sprejeti Dolgoročno strategijo energetske prenove nacionalnega fonda javnih, zasebnih stanovanjskih in nestanovanjskih stavb v visoko energetsko učinkovite in brezogljične stavbe do leta 2050 na podlagi evropske direktive. Strategija obsega: pregled nacionalnega stavbnega fonda, opredelitev stroškovno učinkovitih pristopov k prenovi, politiko in ukrepe za spodbujanje v stroškovno učinkovite celovite energetske prenove stavb, pregled politik in ukrepov za načrtno obravnavo segmenta nacionalnega stavbnega fonda z najslabšo energetsko učinkovitostjo, politiko in ukrepe za vse javne stavbe, pregled nacionalnih pobud za spodbujanje naprednih tehnologij ter povezanih stavb in skupnosti ter oceno pričakovanih prihrankov energije in širših koristi.

Do leta 2030 naj bo pristop k energetskim prenovam, ki so velika priložnost za gradbeništvo, usmerjen k uvajanju postopne širše prenove stavb, usmerjanju k celovitejšim energetskim prenovam, zmanjšanju energetske revščine in k pristopu za stroškovno učinkovite rešitve glede na specifičnost stavb.

Prvi mejnik v realizaciji priporočil DSEPS je torej leto 2030. Prav je, da gradivo naslavlja področja ukrepanja, kjer so bili že načrtovani ukrepi, a niso bili potrjeni v praksi. Omenja izboljšanje učinkovitosti nepovratnih spodbud, spodbujanje ukrepov za posebne ciljne skupine in usklajevanje politike ukrepov zlasti z razvojno politiko.

Strategija med drugim razlaga različne tipe prenov: kaj je celovita energetska prenova, prenova sNES, trajnostna prenova, energetska prenova javne stavbe in širša prenova.

Kakšna priložnost je prenova stavbnega fonda za gradbeno panogo, celotno vrednostno verigo, s številkami odkriva pregled stavbnega fonda. Slovenski stavbni fond dosega 87,3 milijonov m² tlorisnih površin, od tega 76 % pripada stavbam, ki so bile grajene pred letom 1990. Potencial za energetsko prenovo v enostanovanjskih stavbah znaša 44,6 milijona m², v večstanovanjskih stavbah pa 16,4 milijona m². Koliko bo te možnosti omejila projekcija NEPN (COVID-19), ki zmanjšuje obseg naložb v energetsko prenovo v obdobju 2020-2022, bo pokazal končni nabor naložb slovenskega zelenega dogovora. Čeprav je razumljiva skrb za hitrejšo oživitev gospodarstva in za odpiranje izgubljenih delovnih mest, mora srž vseh ukrepov slediti napovedi o zelenem okrevanju. V nasprotnem bo Slovenija do leta 2030 manj zelena. Manj bo prihrankov rabe končne energije, manj se bodo zmanjšale emisije CO₂, manjši bo delež energetsko prenovljenih stavb, manj bo ničenergijskih stavb. To pomeni, da se bo energetska bilanca leta 2030 odmaknila od usmeritev NEPN in DSEPS 2050.

Zanimiv je tale primer. »V okviru projektov, podprtih s kohezijskimi sredstvi, bo do leta 2020 predvidoma prenovljenih dobrih 700.000 m² površin ali 55 % cilja do leta 2023. To pomeni, da bo treba v obdobju 2021-2023 za doseganje cilja vsako leto prenoviti še dobrih 188.000 m² površin javnih stavb.« Številke o obsegu naložb v povečanju energetske učinkovitosti stavbnega fonda pa so visoke. V obdobju 2015-2030 je celotna vrednost potrebnih naložb (brez DDV) ocenjena na 6,71 milijarde EUR, vrednost dodatnih naložb, brez rednega vzdrževanja stavb, pa na 5,48 milijard.

Pripravlja se tudi sprememba pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES). Predvidoma bi naj Slovenija sprejela Dolgoročno strategijo energetske prenove stavb do konca leta 2020.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.