Slovenski vozniki naklonjeni samovozeči vožnji, a z nekaj dvomi - EOL 148

Slovenski vozniki naklonjeni samovozeči vožnji, a z nekaj dvomi - EOL 148

izr. prof. dr. Darja Topolšek, Tina Cvahte Ojsteršek, mag. inž. log., Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru

Samovozeča vozila

O avtonomnih oziroma samovozečih vozilih v zadnjih letih veliko govorimo, trenutno pa so večinoma šele v fazi testiranj in pilotnih uporab. Njihova razširjena uporaba bo potencialno prinesla večjo prometno varnost in manj zastojev, seveda pa se pojavljajo tudi izzivi, ki jih bo morala industrija rešiti, preden bo ta tehnologija lahko popolnoma zaživela.

dr. Darja Topolšek
dr. Darja Topolšek

Že danes se avtomobilska industrija usmerja v razvoj in proizvodnjo samovozečih vozil, ki jih lahko umestimo v 5 ravni avtonomnosti, določenih glede na relativni obseg avtomatizacije [1]. Stopnja 0 pomeni "Brez avtomatizacije", kjer voznik upravlja vozilo brez podpore sistemov za pomoč vozniku. Stopnja 3 predstavlja "Zelo avtomatizirano vožnjo", stopnja 4 "Popolnoma avtomatizirano vožnjo". Najvišja stopnja, stopnja 5, pa predstavlja "Popolno avtomatizacijo", v okviru katere so sistemi še vedno v fazi testiranja.

Stopnja 4, katere uvedba je najbolj verjetna v bližnji prihodnosti, omogoča popolnoma avtonomno vožnjo, v okviru katere vozilo večino časa »vozi« neodvisno, voznik pa lahko med tem svojo pozornost posveča drugim opravilom. Prednosti tovrstnih vozil se kažejo na različnih področjih, izmed katerih izstopajo sledeča:

  • Zmanjšanje števila prometnih nesreč. Znano je namreč dejstvo, da do 94 % prometnih nesreč povzročijo vozniki, kar ima lahko vzrok tudi v raznih motnjah na voznika (ki se nahajajo v vozilu ali izven njega) [2]. Določeni viri navajajo, da bodo samovozeči avtomobili zmanjšali število smrtnih prometnih nesreč za 90 % in s tem letno rešili 30.000 življenj [3],
  • zmanjšanje prometnih zastojev,
  • zmanjšanje emisij CO₂,
  • zmanjšanje porabe goriva,
  • povečanje dostopnosti in mobilnosti,
  • nižji stroški potovanj,
  • učinkovitejše parkiranje.
Tina Cvahte Ojsteršek, mag.
Tina Cvahte Ojsteršek, mag.

Kljub očitnim prednostim pa pred obsežnejšim testiranjem samovozečih vozil v realnih okoljih ter pred dejansko uporabnostjo ostaja nešteto vprašanj in izzivov, na katere bo potrebno odgovoriti na tehnološki in regulativni ravni predvsem s področja odgovornosti, varovanja in varnosti podatkov, varnostnih protokolov, infrastrukturnih posegov … Nenazadnje pa se pojavlja tudi vprašanje sprejemljivosti samovozečih vozil med uporabniki samimi, saj pri kupcih obstaja veliko pomislekov pri nakupu samovozečega avtomobila. Podajamo rezultate raziskave, ki izhajajo iz ankete, izvedene v Sloveniji.

Ali, in zakaj, bi državljani Slovenije kupili samovozeče vozilo? Iz odgovorov anketiranih je moč zaključiti, da smo pripravljeni na prihajajočo tehnologijo samovozečih vozil, saj je le 14 % anketiranih mnenja, da samovozečega vozila ne bi nikoli kupili.

Zastaviti si je treba tudi osnovno vprašanje, ali sploh poznamo značilnosti samovozečih avtomobilov in kakšno je naše mnenje o prednosti tovrstnih vozil. Najbolj se strinjamo s trditvijo, da bodo samovozeča vozila zagotavljala bolj ekonomično vožnjo. Potrebno je poudariti, da je eden pomembnejših doprinosov izboljšana prometna varnost ter tudi urejanje prometa v mestih. Količina prostora, namenjenega cestnemu transportu, ima dve stopnji dejavnosti: premik in mirovanje (parkirano vozilo). V motoriziranem mestu je v povprečju 30 % površine namenjeno za ceste, medtem ko je potrebnih še dodatnih 20 % za parkiranje. V severnoameriških mestih ceste in parkirišča predstavljajo med 30 in 60 % celotne površine v mestu. Popolnoma samovozeča vozila (ni potrebno nobeno upravljanje s strani človeka) bi lahko »odložila« potnika v mestu in potem poiskala primerno mesto za čakanje na naslednje opravilo.

Kaj pa bi počeli med vožnjo, če vozila ne bi bilo potrebno upravljati? Tukaj pa nismo najbolj prepričani. Vrednost 3 na grafu pomeni, da se s trditvijo niti ne strinjamo oz. nimamo nekega pozitivnega niti negativnega mnenja. Se pa najbolj strinjamo s tem, da se bomo s sopotniki lahko pogovarjali »iz oči v oči« ter da ne bomo delali prekrškov.

Seveda pa imajo samovozeča vozila še vedno nekaj slabosti in uporabniki imamo deljena mnenja o njih. Zavedamo se problematike etične dileme in možnosti vdora v sistem. Imamo tudi precej strahov in nezaupanja v tehnologijo, razlog česar lahko leži tudi v nepoznavanju teh naprednih sistemov in tudi v našem prepričanju, da smo dobri vozniki ter v vsakem primeru boljši (bolj spretni in varni) od tehnologije.

Dejstvo je, da samovozeča vozila prihajajo. Seveda se mora v prvi fazi v EU temu prilagoditi tudi zakonodaja. Evropska komisija v okviru Sporočila komisije » Na poti do avtomatizirane mobilnosti: strategija EU za mobilnost prihodnosti« [4] podaja, da bi lahko prihodki avtomobilske industrije EU do leta 2025 presegli 620 milijard EUR in da bodo gospodarski učinki avtomatizirane in povezane mobilnosti prinesli koristi tudi drugim sektorjem. Izpostavlja tudi problematiko odgovornosti v primeru prometnih nesreč. Vsekakor lahko ocenimo, da samovozeči avtomobili tudi v Sloveniji predstavljajo velik potencial, vendar bo potrebno še precej tehnoloških in regulativnih ukrepov, pa tudi praktičnih izkušenj, preden bo trg pripravljen na celovit prehod v avtonomnost prometa.

Graf 1: nakup samovozečega avtomobila. *1 - Sploh se ne strinjam; Ne strinjam se; Niti se strinjam, niti se ne strinjam; Strinjam se; 5 -Popolnoma se strinjam

Graf 2: samovozeče vozilo ... *1 - Sploh se ne strinjam; Ne strinjam se; Niti se strinjam, niti se ne strinjam; Strinjam se; 5 -Popolnoma se strinjam

Graf 3: Ker vozila ne bo treba voziti/upravljati ... *1 - Sploh se ne strinjam; Ne strinjam se; Niti se strinjam, niti se ne strinjam; Strinjam se; 5 -Popolnoma se strinjam

Graf 4: uporaba samovozečih vozil. *1 - Sploh se ne strinjam; Ne strinjam se; Niti se strinjam, niti se ne strinjam; Strinjam se; 5 -Popolnoma se strinjam

Bibliografija

[1] S. International, „Taxonomy and Definitions for Terms Related to Driving Automation Systems for On-Road Motor Vehicles,“ SAE International, ZDA, 2018.

[2] S. Singh, „Critical Reasons for Crashes Investigated in the National Motor Vehicle Crash Causation Survey,“ Traffic Safety Facts Crash•Stats, februar 2015.

[3] P. Goldin, „10 Advantages of Autonomous Vehicles,“ ITSdigest, 2018.

[4] Evropska komisija, „Sporočilo komisije evropskemu parlamentu, svetu, evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in odboru regij: Na poti do avtomatizirane mobilnosti: strategija EU za mobilnost prodnosti,“ Evropska komisija, Bruselj, 2018.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.