Državni zbor sprejel ključni strateški dokument o varstvu okolja - EOL 147

Državni zbor sprejel ključni strateški dokument o varstvu okolja - EOL 147

Jasmina Karba, Ministrstvo za okolje in prostor

Podnebni dosje

Resolucija

Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020-2030, ki jo je v začetku marca 2020 sprejel državni zbor, je tretji strateški dokument varstva okolja v Republiki Sloveniji. Pripravljen je v skladu z Zakonom o varstvu okolja, Zakonom o ohranjanju narave in Zakonom o vodah ter ob upoštevanju mednarodnih konvencij s teh področij. Njegovo temeljno izhodišče je, da sta ohranjena narava in kakovostno okolje vrednoti slovenske družbe in hkrati podstat našega razvoja, z dolgoročno okoljsko vizijo: Ohranjena narava in zdravo okolje v Sloveniji in zunaj nje omogočata kakovostno življenje zdajšnjim in prihodnjim generacijam.

(www.shutterstock.com)
(www.shutterstock.com)
Jasmina Karba
Jasmina Karba

Živimo namreč v času, ko nas spreminjanje okolja opominja, da moramo pri načrtovanju razvoja upoštevati njegovo omejeno sposobnost zagotavljanja hrane, vode in drugih naravnih virov na način, ki bo enako omogočal tudi prihodnjim generacijam. Zaradi tega raste pomen varstva okolja, še posebej ohranjanja biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot, kakovostnega zraka, voda in tal hkrati z obvladovanjem okoljskih tveganj, vključno s podnebnimi spremembami. Raste tudi odgovornost upravljavcev vseh dejavnosti, ki se izvajajo v okolju ali nanj vplivajo, da prepoznavajo in se odzivajo na sodobne izzive, a ne s posamičnimi ukrepi temveč celostno, sistemsko. To pomeni tudi večjo vključenost okoljskih ciljev v politike drugih resorjev.

V Sloveniji lahko - povzeto po zadnjem Poročilu o okolju v Republiki Sloveniji, iz leta 2017 - govorimo o dobrem stanju večine okoljskih prvin. Dosegli smo izboljšano kakovost voda in zraka ter boljše ravnanje z odpadki. Prihodnji okoljski izzivi Slovenije, povezani s tradicionalnim pojmovanjem varstva okolja, so predvsem čezmerno onesnažena območja zaradi preteklih dejavnosti, vsakoletno kratkotrajno poslabšanje kakovosti zraka, skrb za ohranjanje biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot ter obvladovanje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Hkrati se moramo zavedati, da prihodnji okoljski izzivi Slovenije:

niso omejeni le na območje naše države, temveč bodo na okolje pri nas občutno in dolgoročno vplivali tudi procesi v svetovnem merilu;

so tudi sistemske narave, predvsem skrbi ogrožena zmogljivost okolja, da omogoči prihodnji družbeni razvoj. Visoko stopnjo blaginje smo v Sloveniji in Evropi dosegli na način, ki je značilen praktično za vse razvite države – s preveliko rabo in čezmernim onesnaženjem virov, ki jih nudi Zemlja. Varstvo okolja je prepleteno z družbenimi in gospodarskimi procesi.

Zato je zaveza za trajnostni razvoj morda še pomembnejša kot v preteklosti in zdaj še bolj kliče po udejanjenju v praksi – predvsem s korenitimi spremembami v socialnem in gospodarskem razvoju, kjer je nujen preobrat k bolj trajnostnemu načinu bivanja, proizvodnje in potrošnje, toda ne na papirju in v dokumentih, temveč v praksi in vsakdanjem življenju. In tudi ne na pamet, temveč:

s celostnim, sistemskim pogledom in pristopom (zasuk k ekosistemskemu razvojnemu modelu s trajnostno proizvodnjo in potrošnjo, s korenitim preoblikovanjem zlasti prehranskega, mobilnega, energetskega in bivanjskega sistema);

z večplastnim naborom znanja na podlagi analiz posledic in učinkov,

z ambiciozno vključenostjo okoljskih vsebin v politike drugih sektorjev,

ter predvsem z družbenim soglasjem, z večjo okoljsko usklajenostjo delovanja vseh sektorjev družbe.

Opisanim izzivom sledi vsebina Nacionalnega programa varstva okolja za obdobje 2020-2030 na način, da so cilji, usmeritve in ukrepi združeni v tri vsebinske sklope:

Naravni kapital, nizkoogljična in z viri učinkovita družba ter okoljska tveganja,

v katerih so obravnavane:

a)            dalj časa prisotne in nam bolj domače okoljske vsebine (kot so na primer ohranjanje biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot, kakovost zraka, voda in tal, ravnanje z odpadki, hrup v okolju, GSO in kemikalije)

b)            in tudi okoljske vsebine novejšega datuma, med katerimi izpostavljamo boj proti podnebnim spremembam, preprečevanje odpadkov, zmanjševanje rabe virov oziroma večja učinkovitost pri njihovi rabi (torej prehod v nizkoogljično, kasneje podnebno nevtralno in krožno družbo in gospodarstvo) in okoljsko kriminaliteto.

 

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.