Predelovalci komunalnih odpadkov predlagajo zakon o interventnih ukrepih - EOL 147

Predelovalci komunalnih odpadkov predlagajo zakon o interventnih ukrepih - EOL 147

Odpadna embalaža

Vsak mesec naj bi ostalo v skladiščih komunalnih odpadkov okrog 5 do 6 tisoč ton neprevzete embalaže: pri papirni embalaži naj ne bi bilo zastojev, saj ohranja ceno, pri stekleni, leseni in mešani komunalni embalaži bo drugače. V Zbornici komunalnega gospodarstva načrtujejo kvečjemu 47 do 50 % prevzema. Podobne težave bodo pri odpadnih nagrobnih svečah. Kaj storiti? Predelovalci komunalnih odpadkov, ki so združeni v GIZ SLOCERO (CEROP, KOCEROD, Komunala Slovenska Bistrica, Kostak, RCERO Ljubljana in Simbio Celje), zahtevajo takojšnje interventne ukrepe.

mag. Marko Zidanšek (foto: Gregor Katič)
mag. Marko Zidanšek (foto: Gregor Katič)

Zato je v proceduri za sejo Državnega zbora pobuda Državnega sveta, pod pobudo je podpisan državni svetnik mag. Marko Zidanšek, za sprejem Predloga zakona o interventnih ukrepih pri ravnanju s komunalno odpadno embalažo in z odpadnimi nagrobnimi svečami. Pobudniki so zapisali, da lahko kopičenje komunalne odpadne embalaže zaradi zdravstvenih, sanitarnih in požarnih razlogov privede do okoljske katastrofe. Takojšnji ukrepi, ki so izvedljivi v roku enega meseca, tako menijo, bi lahko zagotovili nemoten prevzem komunalne embalaže iz zbirnih centrov in nadaljnjo obdelavo ostanka, saj »zbiratelji kot predelovalci nimamo razpoložljivih skladiščnih kapacitet za večmesečno skladiščenje in kopičenje embalaže. Ministrstvu predlagamo, da na podlagi ocene za cca 50 % komunalne embalaže v letu 2020 intervencijsko zagotovi ustrezna sredstva za predelavo in tako prepreči okoljsko katastrofo.«

Motnje pri prevzemanju komunalne embalaže do gospodinjstev se vlečejo že dolgo. Embalažne družbe (DROE) že več let opozarjajo Ministrstvo za okolje in prostor, da bodo prevzemale samo tisto embalažo, ki jo dajo na trg njihovi pogodbeni zavezanci. Okoljski minister Simon Zajc je želel red pri prevzemanju embalaže in je sheme hotel z intervencijskimi ukrepi prisiliti, da prevzamejo vso embalažo, tudi tisto, za katero je Računsko sodišče ocenilo, da embalažnina ni plačana. Gre za kar 53 % vse zbrane embalaže. Zakon o interventnih ukrepih pri ravnanju s komunalno odpadno embalažo in z odpadnimi nagrobnimi svečami je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 84/18. Sheme so se pritožile, Upravno sodišče je odpravilo spremembe okoljevarstvenih dovoljenj in od 1. 1. 2020 sheme striktno upoštevajo določila prvotnih okoljevarstvenih dovoljenj. Embalaža se bo torej še naprej kopičila, nevarnosti je vse več, zakon o interventnih ukrepih je pogorel.

A ne gre le za komunalno odpadno embalažo. Še slabše je pri prevzemih odpadnih nagrobnih sveč. Po izračunih naj bi Prons zbral 42,2 % in Sveko do 35,7 vseh nastalih nagrobnih sveč, tako da bo v Sloveniji ostalo pri Izvajalcih javne službe 77,9 ločeno zbranih odpadnih nagrobnih sveč. Po izračunih bi morali z interventnimi ukrepi letos odstraniti okrog 1200 ton odpadnih nagrobnih sveč.

V pobudi za sprejem novega zakona o interventnih ukrepih, trajal naj bi eno leto, država pa bi morala zagotoviti sredstva za izvedbo, so predvsem upoštevali ureditev razširjene odgovornosti proizvajalcev na področju ravnanja s komunalno odpadno embalažo, kakor je zapisano v predlaganih spremembah Zakona o varstvu okolja. Predlog je v razpravi, vprašanje je, kdaj ga bo nova vlada uspela spraviti na dnevni red in kdaj nato v Državni zbor. Kakor se ve, je v Sloveniji razširjena odgovornost proizvajalcev uveljavljena za osem skupin proizvodov: za vozila, uvrščena v kategorijo M1 in N1 in trikolesna motorna vozila, za električno in elektronsko opremo, baterije in akumulatorje, embalažo, nagrobne sveče, gume, zdravila in fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo nevarne snovi. V predvidenih spremembah Zakona o varstvu okolja so že predlagane rešitve, ki naj bi odpravile dolgoletne težave pri ravnanju z odpadno embalažo, pa tudi pri drugih skupinah proizvodov. Spremembe lahko precej spremenijo sedanji sistem pri izdelavi skupnih načrtov (DROE) in prinašajo še več novosti, kar naj bi zagotovilo tudi redno prevzemanje odpadne embalaže. Vprašanje seveda je, kakšne so realne možnosti, da bodo predlagane spremembe Zakona o varstvu okolja sprejete do poletja.

Državni svet pa daje s svojo pobudo možnost za pravno podlago za interventno ukrepanje države. Tudi predlagani zakon, kot prejšnji iz leta 2018, določa, da lahko RS zaradi stroškov pri izvedbi ukrepov izterja vračilo sredstev od družb in nosilcev skupnih načrtov, ki »z veljavnimi predpisi določene obveznosti niso izpolnile. V državnem proračunu bodo morali za izvedbo zakona poiskati okrog 8,6 milijona evrov.

Zelo pomembno je določilo (5. člen), da Ministrstvo za okolje in prostor izbere osebo, ki bo v imenu RS in za njen račun prevzela ter obdelala s strani družb neprevzete odpadke: imeti mora ustrezno dovoljenje, predložiti finančna zavarovanja v višini in trajanju, določenim v dokumentaciji za izbor in »zagotoviti, da stroški obdelave s strani družb neprevzete odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov brez davka na dodano vrednost ne presegajo 153 evrov na tono odpadkov za obdelavo ter dodatno 1,4 evra za vsak prevoženi kilometer od skladiščena embalaže pri izvajalcu javne službe do najbližjega predelovalnega obrata iz 3. odstavka tega člena.« Stroški za logistiko so novost.

Mag. Marko Zidanšek, Simbio d.o.o.:
Razlog za vložitev zakonodajne pobude za sprejem interventnega zakona je v dejstvu, da leto in pol pristojni minister in ministrstvo, nista odpravila težav, ki smo jih bili deležni dve leti nazaj, se pravi, ko je bil sprejet prvi intervencijski zakon. Ta zakon je nehal veljati konec lanskega leta. Zaradi neurejenih razmer smo v tem trenutku na slabšem, kot smo bili pred dvema letoma. V skladiščih komunalnih podjetij, ki so zbiralci embalaže, je v tem trenutku za dobro tretjino več nepobrane komunalne odpadne embalaže, kot je je bilo v letu 2018, ko je bil sprejet prvi zakon. Ob tem, da mesečno nastaja približno 5.700 ton dodatne odpadne embalaže, pomeni to na letni ravni do 65.000 ton. Zakaj do tega prihaja? Tudi zaradi tega, ker je ARSO izdal nova okoljevarstvena dovoljenja družbam za ravnanje z odpadno embalažo, a jih je upravno sodišče odpravilo v decembru. Slovenija se je ponovno znašla v nezavidljivem položaju, nastaja higienski, zdravstveni problem. V mesecih, ki prihajajo in bodo toplejši, bo večja požarna nevarnost v skladiščih, ki so sedaj že polna in nimajo več prostora. Ne samo, da je polna Ljubljana, polna so tudi ostala skladišča po Sloveniji. Ta zakon je zelo podoben zakonu iz leta 2018, s tem da je limitirana cena, ki bi omogočala izvajanje zakona, razdeljeni so stroški na obdelavo in logistiko, evidence so urejene z dokumenti in ne samo z ocenami in pečatenjem ustreznih inšpekcij, kot je bilo rešeno v preteklem zakonu. Država bi morala v proračunu poiskati nekaj čez 8 mio evrov. 

Izjava

Ministrstvo za okolje in prostor ob požaru v Surovini
MOP se sicer zaveda pereče problematike neodvoza odpadne embalaže v Sloveniji, ki se zadnja leta ponavlja. Za odpadno embalažo, ki trenutno ostaja pri izvajalcih javnih služb in ni bila odpeljana po interventnem zakonu iz leta 2018, bo poskrbela država. Država bo intervenirala tudi za rešitev problematike neodvoza za letošnje leto. MOP bo še ta teden v medresorsko usklajevanje in v javno obravnavo poslal novo uredbo o embalaži in odpadni embalaži. Uredba je mišljena kot prehoden ukrep do vzpostavitve sistemske rešitve.

Minister Zajc, ki opravlja tekoče posle, meni, da je treba težave, ki nastajajo tako pri izvajalcih javnih služb kot na zbirališčih nasloviti bolj sistemsko, kot je vsakoletno interventno ukrepanje.

Problematiko z uvedbo sistema razširjene proizvajalčeve odgovornosti dobro in sistemsko naslavlja novi Zakon o varovanju okolja (ZVO-1K), ki je bil v tem mandatu pripravljen na MOP in ki je do konca tega tedna še v javni obravnavi.

ZVO-1K predvideva, da so proizvajalci odpadne embalaže tako finančno kot organizacijsko odgovorni za odpadno embalažo. Minister Simon Zajc ocenjuje, da bi bil ZVO-1K lahko sprejet do junija letos. Minister Zajc sicer opozarja, da bo požare tudi v prihodnje žal nemogoče v celoti preprečiti. Tudi za to, da bi do njih prihajalo kar se da redko, je treba v Sloveniji postaviti tudi sistem za termično obdelavo odpadkov, saj lahko samo neodvisen in samozadosten sistem zagotovi varnost in zanesljivost glede ravnanja z odpadki.

(Izjavo je sporočila Služba za odnose z javnostmi v torek, 3. marca 2020).

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.