Drugi tir |
 
Kljub referendumu priprave na začetek gradnje II. tira potekajo normalno, saj gre za enega strateških projektov Slovenije, odgovarja na vprašanje o tem, kako bo Vlada RS odgovorila na novo oviro civilne iniciative, mag. Jure Leben, državni sekretar na MZI. V tem primeru bo nekaj sprememb v zaokrožitvi finančne konstrukcije, a scenarij B je, kot kaže, pripravljen. Državni sekretar podpira sodelovanje predstavnikov civilne družbe v nadzoru projekta, čeprav bi morali v tem primeru, po njegovem mnenju, pripraviti učinkovito metodologijo. Drugi tir v Sloveniji ni edini primer, ko je interes dela civilnih iniciativ politično motiviran in spodbujen, ko gre za razvojne naložbe ali načrte Slovenije, ki jih predlaga vsakokratna aktualna vlada.
 
Jure Leben

Jure Leben

Odločitev o dvotirni progi drugega tira Divača-Koper so zagotovo narekovali določeni razlogi. Kateri? Kaj časovno pomeni gradnja dveh tirov?

Vlada je na seji 8. junija sprejela sklep, da se zgradi drugi tir in ga bo po dvajsetih letih premaknila z mrtve točke. Najbolj učinkovita rešitev je, da že sedaj ob izgradnji razširimo servisne cevi v polni premer. Razlogi za odločitev o dvotirni progi drugega tira so dotrajanost obstoječe proge ter vpliv hrupa na prebivalce, ki živijo ob progi. Prav tako obstoječa proga poteka po vodovarstvenem območju in meji na območje Kraškega roba, ki je pod varstvom Nature 2000. Glede časovnice lahko v tem koraku glede servisnih cevi povem, da načrtujemo dopolnitev gradbenega dovoljenja do konca leta. Po sklepu vlade se mora pripraviti tudi strokovna podlaga za pripravo časovnice ter ocena stroškov za pripravo državnega prostorskega načrta.

Kakšen je scenarij, če pride do zakonodajnega referenduma, in kaj to pomeni za pridobivanje evropskih sredstev? Katere bi bile konkretne negativne posledice morebitnega referenduma?

Ne glede na referendum delamo z normalnim ritmom kot do sedaj. Tako nam je naročil tudi predsednik vlade. Če do referenduma pride, se podjetje 2TDK ne more učinkovito prijaviti na evropski razpis. S tem tvegamo izgubo 80 mio evrov na razpisu IPE Blending 2017. V tem primeru lahko od dogovorov odstopi tudi Evropska investicijska banka, ki bo zahtevala nadaljnje pogovore šele po rezultatih referenduma. Prav tako s pogovori z zalednimi državami ne bomo mogli nadaljevati, saj izvajanje projekta na državnem nivoju ne omogoča finančnih vložkov zalednih držav.

V dosedanjih pogovorih z Brusljem je bilo partnerstvo z Madžarsko določena prednost. Za koliko naj bi se zmanjšal finančni delež Madžarske in kaj bo s tem pridobila?

Sodelovanje zalednih držav daje projektu čezmejni vpliv in geostrateško noto. Sodelovanje zalednih držav omogoča razpršeno financiranje in tudi delitev tveganja pri izvedbi projekta. Finančna konstrukcija opredeljuje 200 mio evrov finančnega vložka zalednih držav. Kar pa je najbolj pomembno, lastništvo Luke Koper ni na mizi in tudi ne infrastruktura.

Kdo bo udeležen v končni finančni konstrukciji projekta in kako so se končali pogovori z Luko Koper ter Slovenskimi železnicami?

Finančna konstrukcija projekta je zelo jasna. Vložek Republike Slovenije predstavlja 200 mio evrov, do 200 mio evrov prispevajo zaledne države, 250 mio evrov je evropskih sredstev, 300 mio evrov pa je kredit pri Evropski investicijski banki. Pri pripravi zakona so aktivno sodelovale tudi Slovenske železnice. Pri projektu sodelujejo s pribitkom na uporabnino železniške infrastrukture. Luka Koper pri projektu sodeluje s takso na pretovor. Zakon ZIUGDT določa, da mora takso na pretovor plačati vsaka pravna in fizična oseba, ki opravlja pretovor v Luki Koper. V letu 2018 se pričakuje cca 8 mio evrov finančnih prihodkov iz tega naslova.

Kateri predstavniki civilne družbe bodo vključeni v organe nadzora in ali je to znak, da bo v prihodnje civilna družba bolj vključena v ekonomsko in okoljsko občutljive ter razvojno pomembne projekte?

Vlada Republike Slovenije je naročila Ministrstvu za infrastrukturo, da prouči pravne podlage glede možnosti sodelovanja predstavnikov civilne družbe v nadzoru projekta. Na ministrstvu bomo naredili pregled in predlagali primerne rešitve. Moje osebno mnenje je, da bi moral biti podoben pristop tudi pri drugih projektih. Po drugi strani pa se je treba zavedati, da je interes civilnih iniciativ za sodelovanje pri projektih lahko tudi stvar političnega zanimanja. Nujno potrebno je, da se pripravi učinkovita metodologija, ki bo vključevala določene varovalke, da ne bi prišlo do političnih zaviranj.

Pri argumentih za nujno izgradnjo drugega tira z dvotirno progo so v ozadju ekonomski in prometno-logistični razlogi. Katere bi najbolj izpostavili?

Luka Koper je strateško podjetje Republike Slovenije in ima velik potencial za razvoj in povečanje pretovornih kapacitet. Država kot večinski lastnik se tega zaveda. Z določenimi ukrepi, kot so srminski vhod, bertoški vhod in prvi pomol, mora Luki Koper zagotavljati pogoje za strateški razvoj. Trenutno gre iz luke 80 vlakov na dan. Izgradnja drugega tira je eden od projektov strateškega razvoja, saj bo omogočal dolgoročni razvoj pristanišča in povečanje dnevnih kapacitet vlakov na 200.

Kako bodo potekale priprave, da bi v jeseni začeli s pripravljalnimi deli? Je to realno?

Trenutno potekajo priprave projektov za izvedbo. V začetku meseca avgusta načrtujemo razpis za pripravljalna dela. Začetek pripravljalnih del pa načrtujemo jeseni letos.