Letalski promet |
 
Koliko letalski promet prispeva k debelim številkam turistične rasti v Sloveniji in kako Aerodrom Ljubljana načrtuje prenovo letališkega kompleksa, saj je zamisel o Aeropolisu že stara nekaj let? Zmago Skobir, zdaj poslovodni direktor Aerodroma Ljubljana, je bil pred prodajo Aerodroma Ljubljane nemški družbi Fraport več let predsednik uprave. Dobro pozna naložbene in razvojne načrte, ki ne bodo, kot kaže začetek prestavitve glavne ceste ob letališču, več le na papirju. Aeropolis torej bo. Skrbi znatno zmanjšanje upada prometa domačemu prevozniku, a Zmago Skobir napoveduje nove prevoznike, predvsem pa poleg rasti tovornega prometa navaja kot poslovne izzive komplementarne dejavnosti. Ena izmed njih je izobraževalna, to je Fraportova letalska akademija.
 
Zmago Skobir

Zmago Skobir

Letos je Slovenija navdušena nad rezultati v turizmu. Koliko je prispeval k temu letalski promet in v koliki meri se uresničujejo napovedi, da bo z novim strateškim lastnikom tudi višja rast potniškega in tovornega prometa?

V obdobju od 1. 1. 2016 do 30. 9. 2016 v primerjavi z istim obdobjem lani beležimo za 6,3 % manjše število potnikov v javnem prometu. S tujimi letalskim prevozniki je v istem obdobju potovalo za 11,4 % več, domačemu prevozniku pa je letos promet znatno upadel. Skupno število letov se je zmanjšalo za 1,2 %, pri čemer se je pri tujcih povečalo za 12,2 %. Na področju tovornega prometa so številke malenkost nad lanskimi. V Aerodroma Ljubljana si, skupaj z novim lastnikom, prizadevamo za rast prometa. Letos je poleg povečanja števila letov obstoječih tujih prevoznikov z letenjem začel grški Aegean Airlines, ki je poleti povezoval grško in slovensko prestolnico. V letu 2017 bo na ljubljansko letališče iz Amsterdama začel leteti tudi nizozemski prevoznik Transavia. Glede na aktualne dogovore z nekaterimi tujimi prevozniki prihodnje leto pričakujemo še kakšno novo linijo.

Manj potnikov domačega prevoznika, konkurenca bližnjih letališč, a turistični trg je živahen. S katerimi ukrepi bi lahko letališče tržno unovčilo svojo lego v tem delu Evrope?

Upravljavec letališča lahko na rast števila potnikov zelo omejeno vpliva, ker je letalski promet odvisen od skupne konkurenčnosti destinacije. Povečanje števila letalskih turistov je možno doseči predvsem z zagotovitvijo in sistemskim načinom porabe sredstev za promocijo Slovenije na izbranih tujih trgih pod okriljem Ministrstva za gospodarstvo in tehnologijo oziroma Slovenske turistične organizacije. Res je, da prihodek od receptivnega turizma v Sloveniji raste, vendar prepoznavnost Slovenije na tujih ciljnih trgih še ni zadostna. Zato veliko tujih prevoznikov letenje na ljubljansko letališče še zmeraj ocenjuje kot precejšnje poslovno tveganje. Uspešna promocija bi povečala zanimanje za letenje k nam in pomenila povečanje števila letov, kar bi po mojem mnenju povečalo konkurenco, posledično znižalo cene letalskih prevozov ter tudi zmanjšalo odliv domačih potnikov na tuja letališča. Vzporedno s prizadevanji za povečevanje potniškega in tovornega letalskega prometa bomo razvijali komplementarne dejavnosti. Nepremičninska in izobraževalna bosta v prihodnjih letih predstavljali pomemben del prihodkov.

Ali je prva faza prestavitve ceste mimo letališča začetek naložbenega ciklusa v poslovno-logistični kompleks na severni strani letališča vključno z naložbo v razširitev potniškega terminala, ki ga je pokopala država? Za kakšen načrt in sredstva gre?

Prestavitev glavne ceste je pogoj za širitev letališča, saj bo omogočala razvojne možnosti poslovno–logistične cone, t. i. Aeropolisa, na zemljiščih severno od sedanje ceste, pa tudi pozidavo zemljišč tik ob letališču. Ustvarjajo se novi pogoji za nadaljnji razvoj infrastrukture znotraj letališča ter za komercialne programe znotraj letališkega mesta. S prestavitvijo bo pomembno izboljšana tudi prometna varnost. Celoten strošek gradbenih del znaša 2,6 mio EUR. Od tega bo Direkcija RS za infrastrukturo kot investitor krila strošek v višini 1,7 EUR, Aerodrom Ljubljana 0,8 EUR ter preostanek Občina Cerklje na Gorenjskem. Vzporedno bo Aerodrom zgradil tudi sistem notranjih cest v območju poslovno-logistične cone, naložba je ocenjena na 0,7 mio EUR.

Že leta sta izjemno poslovno povezana letališče in AA, zdaj oba s tujimi lastniki. Kako se usklajujete s cenami storitev?

Adria Airways je največji poslovni partner Aerodroma. Po osnovnem principu ekonomije obstaja med družbama, ko je ena največji ponudnik, druga pa največji odjemnik storitev, naravni konflikt. Imamo cenik, ki je enak za vse letalske družbe. Prav tako pogoji, na podlagi katerih je nekdo upravičen do določenih popustov. Enakovredno obravnavo vseh partnerjev nam narekuje zakonodaja. Smo ravno v postopku prenove tarifnega sistema, ki bo bolj konkurenčnen in fleksibilen, a še vedno enak za vse partnerje.

V vašem načrtu 2014–2020 ste napovedali izboljšanje mreže letalskih povezav z novimi destinacijami. Vendar se v letalskem prometu pojavljajo novi igralci in tudi balkanski trg se je zelo spremenil. Kaj načrtujete? Zdaj je 10 prevoznikov, kaj je realni cilj? Ljubljana zamuja?

Lansko leto smo dosegli skoraj 10-odstotno rast števila potnikov, spreminja se struktura prometa v prid tujim prevoznikom. Novi prevozniki prihajajo, tudi nove destinacije se odpirajo, vendar skladno s poslovnimi priložnostmi in tveganji našega trga. Transferni promet oz t.i. balkanski križ upada zaradi vedno bogatejše ponudbe neposrednih letov iz Z Evrope na Balkan. Slovenija nima turistične znamenitosti, kot so denimo Benetke. Prav tako se ne moremo primerjati z Beogradom, ki se strateško razvija s pomočjo AirSerbie in njene lastniške povezave z Etihad Airlines.

Ljubljansko letališče ima velike ambicije za rast tovornega prometa, vendar je rast manjša od pričakovanj. Zakaj in kakšen je promet letos?

Tovorni promet se odvija skladno s pričakovanji. Raste predvsem promet velikih prevoznikov, strokovnjakov za pošiljke DHL, TNT in UPS. Posebej DHL zmogljivosti močno povečuje. Pri tovornem prometu smo še vedno pomembno vozlišče v regiji. Imamo potencial in poskušali ga bomo izkoristiti, čemur bo sledila tudi nova infrastruktura. Delamo revizijo glavnega načrta in strategije. Ta promet bi želeli podvojiti. V nekem trenutku se je v javnosti začela pojavljati dezinformacija, da se bo na Brniku razvijal predvsem tovorni promet. Tega nikoli ni bilo v naših načrtih. Tovorni in potniški promet sta komplementarna.

Ob koncu leta boste na letališču odprli vrata Fraportove letalske akademije. Pri vas se bodo izobraževali zaposleni iz celotne skupine Fraporta. Za kakšno izobraževanje gre, kaj poslovno daje letališču akademija?

Ustanovitev novega izobraževalnega središča odraža Fraportovo zavezanost k dolgoročnemu razvoju ljubljanskega letališča. Z njo želi nemški lastnik, ki je v visokokvalificiranih zaposlenih in že obstoječih sinergijah med partnerji na ljubljanskem letališču prepoznal velik potencial, nadgraditi svojo izobraževalno ponudbo. Dolgoročni cilj projekta je združiti znanja vseh področij letalske industrije v integriran izobraževalni koncept. Svoje storitve bomo ponujali po vsem svetu tako zaposlenim v skupini Fraport kot tudi ostalim zainteresiranim podjetjem. Fraport kot vodilni operater letališč po vsem svetu že sedaj organizira vrsto izobraževanj za svoje zaposlene. Tako poskuša zadostiti visokim standardom letalske industrije in vsakodnevno izboljševati svoje storitve. Enako velja za vsa letališča, ki so v večinski ali delni lasti Fraporta. Glavni cilj ustanovitve akademije je predvsem združiti že obstoječa znanja s področja letalstva v integriran izobraževalni koncept, ki bo udeležencem ponudil več praktičnega znanja. Prva Fraportova letalska akademija bo torej poskrbela za nadgradnjo in nadaljnji razvoj obstoječih izobraževalnih programov, predvsem pa za usposabljanja, brez katerih letališke dejavnosti ni mogoče opravljati, jih pa ni mogoče pridobiti v okviru uveljavljenih izobraževalnih institucij in programov.

Kdaj boste začeli graditi novo zgradbo za odpremo prtljage in koliko bo stala naložba?

Nova sortirnica je del projekta prenove terminala, kar se bo zgodilo prihodnje leto. Skupno bomo v celotno prenovo vložili približno osem milijonov evrov.

Koliko terorizem vpliva na število čarterskih povezav?

Politična situacija in teroristični napadi vplivajo tako na redni kot na čarterski promet. Ljudje se izogibajo tveganjem, ki jih prinašajo potovanja na ogrožena območja. Nekatere nekoč zelo priljubljene čarterske destinacije so izginile iz ponudbe. Egipt denimo, tudi potovanj v turška letovišča je bistveno manj.

Kaj se je v poslovanju letališča spremenilo z novim lastnikom?

Kmalu po prevzemu se je Aerodrom iz delniške spremenil v družbo z omejeno odgovornostjo, kar je precej poenostavilo nekatere postopke upravljanja. Organizacijsko strukturo, načine poročanja, procese dela itd. prilagajamo sistemu, kakršen je uveljavljen v celotni skupini. Sicer pa nadaljujemo z zastavljenimi cilji in še naprej poslujemo ne le dobro, temveč odlično.

Kako se v poslovanju letališča kažejo razumevanje menedžmenta za zeleno poslovanje in kakšne obveznosti pričakujete od nove uredbe o hrupu?

Družba se je zavezala k trajnostnemu delovanju. Kot glavno letališče v Sloveniji in pomembno letališče v regiji vplivamo na okolje na različne načine, zaradi česar imamo posebno odgovornost, ki se je dobro zavedamo. To dokazujemo z integracijo sistema ravnanja z okoljem (SRO) v strateško upravljanje družbe in izpolnjevanjem zahtev certifikata ISO 14001. Glavni cilj našega SRO je zagotoviti okoljsko upravljanje z izboljšanjem prizadevanj za varovanje okolja in preprečevanje ali zmanjševanje negativnih vplivov na okolje. SRO definira okoljsko politiko družbe in pokriva glavne okoljske vidike in njihov vpliv ter omogoča oblikovanje ustreznih okoljskih ciljev in programov. Aerodrom Ljubljana svoja prizadevanja za stalno zmanjševanje škodljivih vplivov svoje dejavnosti in aktivnosti na okolje nadgrajuje tudi z ukrepi za ozelenjevanje pisarne. Pridobili smo certifikat Evropske zelene pisarne in prejeli tudi posebno priznanje za najboljši sistem za menedžment zelene pisarne. Aerodrom vsako leto izračuna tudi svoj ogljični odtis. Našo uspešnost dokazujemo s certifikatom Airport Carbon Accreditation, druge stopnje. Certificiranje Združenja evropskih letališč je edini institucionalno priznan standard za certifikacijo na področju upravljanja z ogljičnim odtisom letališč.

Nedavno ste skupaj z družbo Avantcar na letališču odprli prvo postajališče za souporabo električnih vozil zunaj območja Ljubljane. Nova storitev Avant2Go povezuje Ljubljano z letališčem, je pomembna logistično in okoljsko. Kaj pomeni električni car sharing letališču in potnikom?

Ljubljansko letališče je zdaj del zelenega kroga souporabe električnih vozil v Sloveniji. Novo storitev vidim kot pomembno dodano vrednost za potnike. Omogočila bo tudi ugodnejši okoljski odtis na področju mobilnosti zaposlenih Aerodroma Ljubljana, saj bodo ti na svojih službenih poteh po novem uporabljali tudi storitev Avant2Go.