Fakulteta za logistiko |
 
Dr. Bojan Rosi, dekan Fakultete za logistiko v Celju, je prepričan, da je študij logistike zanimiv zaradi interdisciplinarnosti in ker so zaposlitvena vrata v podjetjih za diplomante vse bolj odprta. Prav dobre povezave Fakultete s podjetji, tudi ko gre za dopolnitve študijskih vsebin, dajejo logističnemu izobraževanju, ki širi in poglablja kompetence v povezavi s prakso, določeno konkurenčno prednost. Pri tem je pomembno, meni dekan, da z nekaterimi predmeti zavestno uvajajo v izobraževanje znanje o trajnostnem razvoju in o vplivih oskrbovalnih verig na okolje. To usmeritev potrjuje tudi tradicionalna mednarodna strokovna konferenca o logistiki in trajnostnem transportu. Letošnja bo namenjena menedžmentu v logistiki.
 
dr. Bojan Rosi. Foto: Nataša Müller.

dr. Bojan Rosi. Foto: Nataša Müller.

Kakšno je zanimanje za vpis na vašo fakulteto pri rednih in izrednih študentih? Ali postaja študij logistike glede na perspektivnost panoge med mladimi še zmeraj privlačen in se ne ohlaja tako, kot je pri nekaterih drugih programih visokega šolstva?
Študij logistike je še vedno privlačen, saj se mladi vedno bolj zavedajo, da je danes za uspešen prodor na trg dela potrebno interdisciplinarno znanje, torej čim širše znanje različnih disciplin, kar študij in veda logistike sta. Prepričanje, da je logistika zgolj transport in skladiščenje, je med mladimi že zdavnaj preraslo. Zavedajo se namreč, da je za uspešno poslovanje gospodarskih in negospodarskih družb potrebna učinkovita logistika v najširšem pomenu, zato je za študij na dodiplomski in kasneje podiplomski stopnji še vedno zanimanje. Moram pa pri tem omeniti tudi to, da smo se na fakulteti namenoma odločili za zmanjšanje razpisanih mest na naših študijskih programih. Kakovost programov ter uspešni in motivirani študenti so naša prioriteta in ne le proizvodnja diplomiranih logistikov.

Vendar študentje študij vse bolj povezujejo z možnostjo zaposlovanja. Ali se uresničujejo napovedi, da bodo logistična podjetja letos več zaposlovala?
Seveda se. Zavedanje o učinkih učinkovitega upravljanja logistike se je v slovenskih logističnih podjetjih v zadnjih letih povečalo. Cilj vsakega podjetja je namreč optimizacija poslovanja. Vsi želimo delati ceneje, hitreje in ob tem kakovostno. Zato je najpomembnejša vloga logistike izboljšava procesov poslovanja. Lahko povem tudi, da na fakulteto skoraj dnevno dobivam klice o možnostih zaposlitve naših študentov. Kriteriji za zaposlovanje so vedno višji. Od iskalcev zaposlitve se zahtevajo vedno širše kompetence.

Za vaše delo in izvajanje študijskih programov je bistveno povezovanje z gospodarstvom, kar ste kot dekan uvrstili med prednostne naloge. Kakšen je odziv gospodarstva in katere modele sodelovanja razvijate?
Povezovanje z gospodarstvom je res med prednostnimi nalogami. Potrebno je vedeti, da je znanstveno raziskovanje logistike usmerjeno v pripravo novih znanj in tehnologij, ki bodo služile prihodnjim generacijam. Za razliko od bolj abstraktnih ved je logistika izrazito aplikativna. Zato brez možnosti testiranja naših idej in novih znanj v gospodarstvu ni smisla.

Z gospodarstvom sodelujemo tako na izobraževalnem kot znanstveno-raziskovalnem področju. Na izobraževalnem predvsem pri pripravi učnih vsebin in vključevanjem strokovnjakov iz gospodarstva v izobraževalni proces. Na raziskovalnem področju trenutno naši študenti sodelujejo na kar 12 projektih v okviru javnega razpisa po kreativni poti do praktičnega znanja, kjer si pridobivajo izkušnje in spoznavajo realne izzive gospodarstva. Pogosto na tem področju delujemo kot svetovalci tako slovenskim kot tujim logističnim organizacijam.

Katera logistična znanja torej gospodarstvo najbolj potrebuje?
Napredek v logistiki je tako bliskovit, da je potrebno nenehno spreminjati učne vsebine. Korekcije delamo vsako leto. Z novim študijskim letom pričnemo s prenovljenim, posodobljenim in z gospodarstvom usklajenim programom.

Tudi logistika se kot veda in gospodarska panoga vključuje v programe zelene rasti in trajnostnega razvoja. Katere novosti ste uvedli v študij in kako se vključujete v sodobne trende trajnostnega razvoja? Tudi letos boste organizirali vašo tradicionalno mednarodno konferenco o logistiki in trajnostnem transportu.
Trajnostni razvoj postaja v gospodarstvu na svetovni ravni zmeraj pomembnejši, zato na Fakulteti za logistiko študiju dodajamo vedno nove vsebine, predmete in programe. Omejeni viri, naraščajoča okoljska osveščenost in želje kupcev po bolj “zelenih” izdelkih ter nenazadnje zakonske omejitve zahtevajo poznavanje koncepta trajnostnega razvoja. Mislim tudi na uspešne primere dobrih praks trajnostnih oskrbovalnih verig in na ukrepe za zmanjšanje okoljskih vplivov v logističnih procesih.

Katere vsebine ste uvedli v študijske programe logistike?
Predmete Management trajnostnih oskrbovalnih verig ter Upravljanje in vodenje zelenih oskrbovalnih verig, kjer študenti spoznavajo, kakšni vplivi na okolje in družbo nastajajo znotraj celotne oskrbovalne verige, kako jih identificirati in s katerimi ukrepi jih lahko s pomočjo okoljskega managementa zmanjšamo. Pri predmetu Zelene tehnologije v logističnih procesih študenti spoznajo nove alternativne pogonske tehnologije, tehnologije za večanje učinkovitosti rabe energije, pri Obnovljivih virih energije v logističnih procesih pa koncept energetskega managementa in specifične možnosti rabe OVE v skladiščenju in transportu, praktično delovanje fotonapetostnih sistemov, vetrnih turbin, seveda tudi gorivnih celic na vodik. Zaradi pridobljenih znanj so naši študenti sposobni reševati kompleksne okoljske probleme in minimirati okoljske vplive v logističnih podjetjih. Z izsledki svojih študij s področja zelene logistike sodelujejo na raznih mednarodnih konferencah in dogodkih.

Res je. Tudi letos organiziramo že tradicionalno konferenco o logistiki in trajnostnem transportu, ki je uvrščena med 10. najboljših logističnih dogodkov na svetu. Letos bo pokrila temo menedžmenta logistike. Na njej je vsako leto predstavljenih vse več študij in raziskav s področja trajnostne in zelene logistike. Konec meseca maja bo pri nas potekala tudi mednarodna konferenca SOLARIS 2015, specializirana za sončno obsevanje in sončno energijo.

Med glavne cilje vašega poslanstva ste zapisali, da želite postati vodilna izobraževalna in raziskovalna inštitucija v tem delu Evrope. Postajate?
Menim, da smo vsak dan bližje temu cilju. Tudi v širši Evropi in po svetu smo prepoznani kot institucija, kjer se izvajajo kakovostne raziskave in ustvarja novo logistično znanje. Prav tako so naši študijski programi prepoznani, saj smo ena redkih fakultet v Sloveniji, ki ima kar dve mednarodni akreditaciji. To priča o odličnosti naših programov. Zavedamo se, da na osvojenih lovorikah ne smemo spati, zato rastejo tudi naši cilji in ideje, v katero smer želimo in v katero smer se mora razvijati logistika v Sloveniji in širše.

Zelo si prizadevate za internacionalizacijo procesa izobraževanja in za izmenjavo študentov. S katerimi univerzami največ sodelujete?
Tudi na tem področju se lahko pohvalimo kot edina fakulteta Univerze v Mariboru, ki izvaja skupni študijski program s tujo univerzo. Tako skupaj z Ekonomsko fakulteto v Subotici izvajamo magistrski program Logistika sistemov v ekonomiji. V okviru petih kateder: za kvantitativno modeliranje v logistiki, tehniško logistiko, oskrbovalne verige in trajnostni transport, upravljanje v logistiki in vojaško logistiki se povezujemo z najboljšimi institucijami posameznega področja, saj verjamemo, da lahko le tako napredujemo.

Kot predsednik strokovne žirije, ki vsako leto izbere Logista leta, lahko ocenite, kje se kaže večja učinkovitost logistov v poslovnih in proizvodnih procesih in kje so največje slabosti?
Glavna prednost logistike v poslovnih in proizvodnih procesih se kaže predvsem v možnostih optimizacije. Pri tem mislim na integriran pregled vseh tokov znotraj podjetja, kjer se lahko odkrijejo marsikatere rezerve, ki jih podjetje drugače ne bi identificiralo. Hkrati se tu kaže tudi ena izmed večjih slabosti. Takšni posegi in posnetki stanja zahtevajo veliko vključenost in pripravljenost za povezovanje med različnimi sektorji znotraj podjetja, kar se v praksi prevečkrat pokaže kot težavno.

Tam, kjer je sedež Fakultete za logistiko, bi moral biti logistični center Slovenije. Bo Celje logistični center Slovenije?
Ideje o logističnem centru v Celju niso nove, zagotovo je geografska lega mesta za to idealna. Želje še vedno obstajajo, za realizacijo centra v Sloveniji pa bo preteklo še nekaj časa in usklajevanj.