Inteligentni transportni sistemi | Jože Volfand |
 
Slovensko društvo za inteligentne transportne sisteme (S-ITS), vodi ga. mag. Robert Rijavec s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, strokovno sodeluje pri uvajanju ITS v Sloveniji in v EU. Prejšnji mesec je bil na evropskem kongresu na Finskem, prihodnje leto pa bodo o tem govorili na mednarodnem simpoziju o elektroniki v prometu (ISEP) v Ljubljani. Mag. Robert Rijavec in s tem S-ITS sodeluje kot zunanji opazovalec projekta ChemLog T&T – Rešitve sledenja za izboljšanje intermodalnega prevoza nevarnega blaga. Slovenski partner v tem mednarodnem pilotnem projektu je Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru. Bistvene ugotovitve projekta so predstavili na nacionalnem forumu v Ljubljani, sogovornik pa je med drugim pojasnil, da človek in družba še nista pripravljena na sledenje, tehnologija pa že dozoreva.
 
mag. Robert Rijavec

mag. Robert Rijavec

Zakaj so inteligentni transportni sistemi za transport pomembni in kdo je zanje najbolj zainteresiran?
V času globalizacije se mobilnost ljudi, blaga in kapitala nenehno povečuje. Meje izginjajo in integracija je v razmahu. Vloga prometa v gospodarstvu hitro narašča. V razvoju hitrih, varnih, zanesljivih, učinkovitih in ekonomičnih transportnih sistemov imajo vse pomembnejšo vlogo inteligentni transportni sistemi (ITS) in storitve. Gre za orodja avtomatizacije, izmenjave informacij in komunikacije, ki povezujejo tehnologijo prometa z družbo v prometni sistem, ki mora biti ekonomsko konkurenčen, varen in čim prijaznejši do okolja. Inteligentni transportni sistemi ponujajo podporo načrtovanju, upravljanju in zagotavljanju transportnih storitev v cestnem, železniškem, zračnem in pomorskem prometu. Z vključitvijo najsodobnejše informacijske, računalniške in telekomunikacijske tehnike v transportne sisteme in prevozna sredstva je mogoča pomoč pri nadziranju in upravljanju prometnih tokov, preprečevanju prometnih zastojev, zmanjševanju onesnaževanja okolja, povečanju produktivnosti in mobilnosti, reševanju življenj in tudi prihranku časa in denarja.

In ekonomski učinki?
Namen ITS je predvsem racionalno izkoriščanje in dopolnjevanje obstoječe prometne infrastrukture, predvsem brez vložka ali z majhnim v novogradnje. Druga opcija je večji izkoristek prometnih sredstev kot npr. »ride & truck-space sharing«. Inteligentni transportni sistemi lahko odpravijo ovire med različnimi sektorji, kot so na primer prometna infrastruktura, prostor, notranje zadeve, finance in drugo, saj takojšni prenos in dostop do informacij omili nekatere organizacijsko-komunikacijske težave. V preteklosti ni bilo tehnologij in orodij, ki so danes dosegljivi. Tako pri učinkovitem upravljanju prometnih tokov danes pomagajo digitalna brezžična telekomunikacijska omrežja, svetovni splet, sistemi za lokaliziranje in samodejno identifikacijo prometnih sredstev in blaga, kot so AVLS (Automatic Vehicle Location Systems), AVI (Automatic Vehicle Identification), AEI (Automatic Equipment Identification), elektronska izmenjava dokumentov (EDI – Electronic Data Interchange), banke podatkov in geografski informacijski sistemi.

Kateri ITS so najpomembnejši?
Inteligentni transportni sistemi in storitve, ki že delujejo ali pa se razvijajo po svetu, so razdeljeni v večje skupine glede na širša področja delovanja sistemov. Vsak pa ima še svoje podskupine. Vendar moram poudariti – za slednje predvsem posameznik oziroma družba še ni pripravljena, tehnologija pa že dozoreva. Ker so sistemi večinoma še v fazi razvoja in utrjevanja, bi lahko rekli, da so sistemi posredovanja prometnih informacij in stanja cest med najbolj uporabljenimi. Dobro deluje tudi sistem zaščite, reševanja in pomoči, v katerega se prav v zadnjem času kar veliko vlaga (znan je sistem eCall ali tudi samodejni klic v sili). Za prevoznike so zelo pomembni sistemi za upravljanje gospodarskih vozil, brez katerih podjetja, ki se ukvarjajo z logistiko in prevozništvom, ne morejo biti več konkurenčna. Predvsem avtocestni upravljavci veliko stavijo na sisteme za nadzor in vodenje prometa. Brez svetlobno-signalnih naprav, primerno razporejenih in usklajenih semaforjev, bi bil promet v večjih mestih kaotičen. Cestninjenje je poglavje zase. Uvedba vinjet v Sloveniji pa je bila vsekakor tehnološki korak nazaj pri uvajanju ITS. Upamo na elektronske vinjete. Vlada je Darsu kot upravljavcu avtocest naročila, naj ustavi aktivnosti za uvedbo novega elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku, kar je v težki gospodarski in finančni situaciji podjetja racionalna odločitev. Tako se sicer odpovedujemo novemu sistemu, ki pa zelo verjetno ne bi prinesel bistveno več kot obstoječi sistem. Še več, po nekaterih ocenah je obstajal velik riziko, da bi bili zaradi zapletenih postopkov izterjave stroški upravljanja s sistemom celo višji, t. i. »izplen« od pobrane cestnine pa skupno manjši od sedanjega.

A kaj predlagate?
Glede na gospodarsko situacijo je treba obstoječi cestninski sistem za tovorna vozila redno vzdrževati in posodabljati v skladu z interoperabilnostjo vsaj s sosednjimi državami npr. Italija in Avstrija. Potreben je dialog med operaterji oziroma upravljavci cestninskih sistemov. Obstoječi cestninski sistem je možno s precej manj sredstvi nadgraditi tako, da bo deloval skladno z zahtevami evropske direktive in bo še kar nekaj let uporaben za pobiranje cestnine za tovorna vozila, kar je njegov osnovni namen.

Drugače je z železniškim prometom.
Železniški promet je od nekdaj potekal po posebnih predpisih in pravilih, ki so zagotavljali njegovo varno in zanesljivo odvijanje. Sistemi nadzora in vodenja železniškega prometa so tehnično in tehnološko nepogrešljiv del celotnega tehnološkega procesa. Razvoj ITS pa je to vlogo nadzora in vodenja v železniškem prometu samo še povečal v skladu z optimizacijo, prilagodljivostjo in interoperabilnostjo. Povsem jasno je, da le z gradnjo nove železniške infrastrukture ne bomo izpolnili zahtev in pričakovanj po povečanem železniškem pretoku skozi našo državo in v njej. Vse preveč je razmišljanj in razprav, kako se tega problema lotiti, kar nas v glavnem oddaljuje od evropskih koridorjev in od pričakovane revitalizacije železniškega sistema v funkciji transportnega modusa.

Sistemi ITS pomenijo v železniškem prometu drugačno obvladovanje železniškega prometa kot do zdaj. Hkrati pa zagotavljajo obstoj Slovenije v železniških koridorjih. Za doseganje tega je, poleg zagotavljanja osnovnih gradbenih parametrov proge in elektrovleke, ključnega pomena implementacija standardiziranih in interoperabilnih tehnologij, kot je npr. vpeljava sistema digitalnega radijskega sistema GSM-R in enotnega evropskega sistema za nadzor in vodenje železniškega prometa ERTMS/ETCS. Na tem področju se stvari premikajo, določeni projekti so v realizaciji.

Kako?
Sistem GSM-R bo v povezavi z digitalnim dispečerjem zagotavljal naši železniški infrastrukturi storitve, ki jih sosednje železniške uprave uporabljajo že dlje časa in so pričakovana nadgradnja dosedanjih storitev komunikacije, sledenja in prenosa informacij med progo, vlakom in postajami. Sistem GSM-R pomeni iz več razlogov nujno zamenjavo obstoječega sistema dispečerskih zvez in obstoječega analognega sistema UKV radijskih zvez.

Sistem ERTMS/ETCS predstavlja enoten sistem nadzora in vodenja vlakov v evropskem prostoru po principu interoperabilnih storitev, ki tehnično omogočajo promet brez zaustavljanja na dosedanjih »železniških mejah«. Zavedati se je treba, da lahko le s hitrejšo vpeljavo sistemov ITS tudi v železniškem prometu kompetentno ter konkurenčno sledimo razvoju in vključevanju v trenutne železniške tokove, ki omogočajo nadaljnji razvoj tudi drugim panogam in področjem, kot sta industrija in pristanišče.

Denar je za te sisteme?
Pomembnost vpeljave navedenih sistemov ITS v Evropi kaže, da različni evropski skladi z izjemno visokim odstotkom sofinancirajo tovrstne projekte, zato da bi se prenesla znanja in tehnologije na tradicionalno »zaprta« železniška področja. Pri tem pa mora Ministrstvo za infrastrukturo in prostor odigrati ključno vlogo z vizionarsko politiko razvoja in pospešenim delovanjem za spremembe in dopolnitve veljavne zakonodaje. Glavni upravljavci prometne infrastrukture – Slovenske železnice – infrastuktura d.o.o., DARS d.d., Direkcija RS za ceste, Luka Koper d.d. in Aerodrom Ljubljana d.d. – opravljajo vlogo povezovalnega člena, ker se s sistemi ITS srečujejo vsakodnevno in najkompetentneje poznajo njihovo vlogo v transportnem sistemu.

Prevoz nevarnega blaga je v državah EU še zmeraj premalo nadzorovan. Katere informacije so najpomembnejše in bi jih moral upoštevati vseevropski tehnični standard sledenja nevarnega blaga?
Upravljanje tovornega prometa vzdolž transportnih koridorjev v EU je zelo zapleteno in predvsem zelo občutljivo področje zaradi stroškov uporabnikov, povezanih s prevozi. Ob »padcu meja« oziroma s prostim pretokom blaga v EU je izginila skorajda vsaka sled o izvorih in ciljih prevoza blaga. Z vidika razvoja katere koli infrastrukture, sistemov in storitev (npr. zaščite in reševanja) to ni najboljše, saj navedene matrike potovanj oziroma prevozov lahko le ocenjujemo z raznimi prometnimi in gospodarskimi modeli, ki pa so lahko zelo napačni.

Običajno je predvsem v interesu naročnika, da blago, ki je lahko tudi nevarno, pride varno od točke A do točke B. S tega vidika lahko rečemo, da je nevarno blago kar dobro kontrolirano. In za to je naročnik pripravljen tudi »plačati«. V svetu velike konkurence običajno resen prevoznik oziroma agent sam poskrbi za servis sledenja nevarnega blaga, ni pa potrebno, da storitev zagotavlja sam, ampak ima na voljo t. i. operaterje sledenja blaga, ki storitev prilagajajo potrebam posameznih naročnikov. Žal se te potrebe med seboj zelo razlikujejo, zato so taki sistemi in storitve lahko zelo kompleksni, kar pomeni, da so tudi dražji za upravljanje in težje povezljivi z drugimi sistemi.

Katera storitev je bistvena?
Predvsem zaradi že navedenih potreb pri zagotavljanju ustreznega načrtovanja in upravljanja prometne infrastrukture, vključno z zagotavljanjem varnosti, bi morali vpeljati vsaj storitev avtomatskega vnosa podatkov o prevozu blaga ali izmenjave podatkov prek enotnega nacionalnega ali EU portala, ne glede na izbiro načina prevoza. Še posebej to velja za prevoz nevarnega blaga, ko morajo biti zahteve izvedene tako, da sistemi sporočajo geolokacijo prevoza nevarnega blaga in morebitne izredne dogodke v t. i. realnem času. V takih primerih blago na e-tovornem listu ne sme biti skrivnost. Ob tem sama tehnologija sploh ne igra tako pomembne vloge, pomembna je le informacija od prevoznika oziroma operaterja sledenja do upravljavca prometne infrastrukture ali centra za obveščanje. Tako se lahko upravljavci prometa ustrezno odločajo o načinu nadzora in vodenja takega prometa, še posebno pa to velja za območja infrastrukture, kot so na primer predori ali vodozbirna območja.

Katere elemente ITS bi morala upoštevati načrtovana slovenska resolucija o razvoju prometa in prometne infrastrukture?
Slovenija je članica EU in Evropska komisija je pripravila Akcijski načrt uvajanja ITS v državah EU, ki ga je sprejela tudi Slovenija. Izdana je tudi posebna evropska Direktiva 2010/40/EU, ki ureja problematiko ITS, orientirano predvsem v cestni promet, in direktiva, ki govori o novi interoperabilnosti železniškega sistema. Obe ciljata na izboljšanje interoperabilnosti sistemov, kar ne pomeni le poenotenja sistemov v tehničnem pogledu, temveč predlagata zahteve za poenotenje tehnologije dela, načinov medsebojne komunikacije in organizacije prometa v širšem pomenu.

Direktiva 2010/40/EU določa štiri prednostna področja in šest prednostnih ukrepov za uvajanje ITS v cestnem prometu in za vmesnike do drugih vrst prevoza. Prednostna področja so: optimalna uporaba cestnih, prometnih in potovalnih podatkov, kontinuiteta upravljanja prometa in tovora v okviru storitev ITS, aplikacije ITS glede varnosti in varovanja cest, povezanost vozila s prometno infrastrukturo.

Sicer pa mora navedeni dokument določiti vizijo s cilji in ukrepi do leta 2020. Slednji morajo biti realni, definirani morajo biti deležniki ITS ter poslovni model ITS v RS, ključni projekti ITS in financiranje izvajanja resolucije. In k resoluciji se je treba zavezati, resolucija ne sme biti dokument, ki ostane v nekem »predalu« na ministrstvu.

Koliko so ITS že vključeni v programske študijske vsebine logistike?
Zelo močen trend v državah EU je v izobraževanju o ITS na vseh področjih, saj prav pomanjkanje znanja botruje problematiki počasne integracije in neinteroperabilnosti tovrstnih sistemov v vseh državah EU, ne le v Sloveniji. V Sloveniji nimamo posebnega študijskega programa o ITS. Več kot predmeta o ITS na posamezni fakulteti nimamo, vedeti pa moramo, da je študij ITS lahko zelo multidisciplinaren: od elektrotehnike, strojništva, računalništva in informatike do organizacije, logistike in infrastrukturnih objektov itd. ITS namreč »objema« tehnologijo prometa: prevozna sredstva, prometno infrastrukturo in telekomunikacije, družbo: udeležence v prometu, upravljavce infrastrukture, oblasti in politiko. No, tudi če se ozremo po drugih državah EU, stanje na tem področju ni veliko boljše. Temu primerno se v Sloveniji (UL, FGG) povezujemo v izobraževalne mreže. Ena takih je mreža ITS-Edunet, ki želi biti temu »trdemu orehu« kos. V mrežo je vključenih kar nekaj izobraževalnih institucij, ki spadajo med pionirje za razvoj in uvajanje sistemov ITS po državah EU.

Učinkovita tehnična podpora sledenju za optimizacijo prevoza nevarnega blaga je osnovni pogoj za dober nadzor. Kakšna je ponudba sledilnih naprav v Sloveniji in na evropskem trgu?
To vprašanje se mi zdi zelo težko, saj bi morali za odgovor narediti kakšno marketinško analizo. Lahko rečem, da je ponudba bogata, ne le v Sloveniji, tudi drugod. Konkurenca je zelo velika. Če bi bil prevoznik ali drug deležnik v sistemu logistike, bi se zelo težko odločil za »najboljšega« ponudnika, zelo verjetno pa sledilne naprave ne bi več »kupil«, ampak bi jo najel oziroma upravljanje z njo prepustil t. i. operaterju sledenja. Vedeti moramo, da je »sledenje« podpora logistiki oziroma prevozništvu in pri tem se zahteve naročnika lahko spremenijo od danes do jutri. To pa pomeni stalno nadgradnjo naprav, za kar običajno ponudniki logističnih storitev oziroma prevozništva zelo težko najdejo finančna sredstva.

Kje je razlog, da še vedno ni enotnega tehničnega standarda za koordiniran pretok podatkov med deležniki? Kaj lahko pri tem stori Slovensko društvo za inteligentne transportne sisteme?
Razvoju tehnologije ITS sledimo tudi v Sloveniji, predvsem kot sistemski integratorji in proizvajalci posameznih komponent podsistemov. Ko govorimo o pretoku podatkov med deležniki, to ni le stvar tehnologije, ampak tudi organizacije in predvsem poslovnega interesa posameznih deležnikov. In to zmagovito kombinacijo (win-win), v kateri bi pridobili vsi deležniki prometnih sistemov: uporabniki, upravljavci (operaterji in vzdrževalci), lokalne oblasti in ministrstva, proizvajalci, razvijalci in raziskovalci, je težko razložiti vsem hkrati. Nekdo to želi že »včeraj« in nekdo »jutri«, nekdo prehiteva in nekdo zaostaja pri odločitvi. Veliko je tudi neznanja, saj so tovrstni sistemi in storitve lahko zelo kompleksni za načrtovanje in implementacijo, še zlasti če jih gledamo od »zgoraj navzdol«.

Da bi se povezali v vseevropski prometni sistem, smo pred sedmimi leti v Sloveniji ustanovili Slovensko društvo za inteligentne transportne sisteme (ITS Slovenije), ki aktivno sodeluje v načrtu uvajanja ITS pri nas in v EU. V ITS Slovenije je danes vključenih 16 pravnih in 50 fizičnih oseb. Krovno ministrstvo pri uvajanju teh sistemov je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, ki gradi vezi z drugimi ministrstvi, vključenimi v ITS.