Elektronska vozovnica TTD v prometu |
 
Podobnega projekta, kot je elektronska vozovnica TTD, v prometni mobilnosti na svetu še ni. Toda Teo Bunta iz mariborske družbe TTD Sistemi pravi, da se podobna novost že pripravlja. In v čem je posebnost nove mobilne aplikacije? Osnovna ideja je, da se uporabniku proda pot do cilja – z različnimi prevoznimi sredstvi in parkiranjem vred. Se je trg odzval? Teo Bunta odgovarja, da je odziv presenetljiv.
 

Elektronska vozovnica TTDDružba TTD Sistemi razvija rešitve za optimizacijo prometa, in sicer take, ki zmanjšujejo negativne vplive na okolje. S čim se prednostno ukvarjate zdaj? Kaj načrtujete in kako financirate projekte?
Združujemo rešitve v celotnem prometu s posebnim poudarkom na zmanjševanju negativnih vplivov prometa na okolje. V aplikaciji združujemo parkiranje, elektronsko vozovnico za javni promet in »carpooling«, izposojo ekoloških vozil in polnjenje avtomobilov na čista goriva. Že v tem letu bo večina storitev sicer še v omejenem obsegu na voljo končnim uporabnikom. Pri elektronski vozovnici je ključno združiti storitve čim več ponudnikov, saj samo tako lahko uporabniku ponudimo najboljšo storitev – optimalno pot glede stroškov, časa in vpliva na okolje.

Kaj pravijo prevozniki?
V pogovorih s ponudniki prevozov ugotavljamo pripravljenost za sodelovanje, ker jim naši projekti ne konkurirajo, ampak jim – nasprotno – pripeljejo dodatne potnike in zmanjšajo stroške s prodajo vozovnic, rezervacij in plačilnega prometa. Naš sistem lahko deluje samostojno ali vzporedno s sedanjimi sistemi. Prevoznik nima nobenih začetnih stroškov ali tveganj, samo dodatne potnike in manj stroškov. Financiramo se z zasebnim kapitalom. Pritegnili smo že nekaj sto malih investitorjev, ki verjamejo v prihodnost tega projekta. V začetku je težje konkurirati na različnih razpisih, ker nimamo dovolj ljudi z izkušnjami na tem področju. Investitorjev seveda ni veliko. Mogoče nam lahko situacija na Cipru kaj pomaga; ljudje namreč ugotavljajo, da je tudi banka tveganje.

Veseli smo vsakogar, ki lahko pomaga.

Vaša elektronska vozovnica TTD združuje storitve različnih prevoznikov, kot so železnica, avtobusni promet, taksi, kolo, letalski, vodni promet in izposoja vozil. Za kakšno vozovnico gre? V čem je njena prednost? Kje uporabljajo tak proizvod? Ste imeli kakšne zglede?
V dobi interneta in informacij se zgledujemo po dobrih praksah na vseh področjih, vendar tako širokega projekta v prometni mobilnosti na svetu še ni. Pogovarjali smo se z nekaterimi vodilnimi podjetji inovativnih tehnologij in Siemens je še najbližji osnovni ideji. Pravijo, da bo njihova osnovna platforma pripravljena do leta 2016.

Vozovnica? Vozovnica je kar uporabnikov mobilni telefon – pametni, seveda. Uporabnik pametnega telefona si naloži brezplačno aplikacijo, se poveže s plačilnim sistemom (Moneta, dobroimetje, bančni račun, kartica, garancija ali podobno) in v naslednjem trenutku se lahko odpravi na pot. Osnovna ideja je, da se ne prodaja vozovnica, prevoznik ali prevozno sredstvo, ampak pot. Menimo, da je osnovni uporabnikov namen priti na cilj. Aplikacija ponudi več različnih možnosti, med katerimi lahko vsaka združuje različne prevoznike ali načine.

Uporabnik glede na svoje preference in zahteve izbere eno od možnosti in s tem rezervira in plača vse posamične prevoznike. Obenem ima v vsakem trenutku informacijo o položaju naslednjega vozila, morebitnih zamudah in podobno.

Ali uporabnik torej s klikom izbere pot, vse drugo pa je vaša skrb?
Tako je. Zadeva je zelo preprosta. Uporabnik izbere pot od točke A do točke D. Pot se na primer deli na tri odseke: na prvem od A do B ponuja vožnjo prvi prevoznik, na drugem od B do C drugi in na tretjem od C do D tretji. Vsak registriran prevoznik ima v našem sistemu bodisi vozni red s cenami med lokacijami (klasični cenik železnice ali avtobusnega ponudnika) bodisi drugo obliko obračunavanja: taksi se na primer obračunava kot startnina in se cena določi po kilometru, uporaba kolesa se lahko obračuna na uro in podobno. Seštevek vseh posamičnih zneskov je končni strošek za uporabnika, ki že na začetku ve, kolikšna je končna cena poti. Vsi prevozniki so obveščeni o rezervaciji, vidijo trenutni potnikov položaj in imajo zagotovljeno samodejno plačilo storitve. V plačilnem prometu je partner Telekom Slovenije, ki prek Monete pokriva tri četrtine slovenskega prebivalstva. Strošek poti se poravna samodejno naslednji mesec v okviru naročnikovega telefonskega računa.

Zakaj ste se odločili za aplikacijo na mobilnem telefonu? Kaj pa tisti, ki mobilnega telefona ne uporabljajo?
Odlično vprašanje. Tisti, ki mobilnega telefona ne uporabljajo, se še vedno lahko pozanimajo na internetu o posameznih ponudbah, preučijo vozne rede … poskušajo na srečo … Načrtujemo različico »B«:– potnik se oglasi v najbližji poslovalnici Telekoma in vzame na reverz telefon z vnaprej naloženo aplikacijo. Take aplikacije bi želeli ponujati tudi v hotelih, turističnih agencijah itd. kot nadomestilo za mobilni telefon, če se na poti uniči ali izgubi.

Toda poglejmo statistiko. Težko je verjeti, da bi se ljudje od šolarjev do upokojencev odpravili na pot brez telefona. Morda še danes. Kaj pa jutri?

Kako si lahko uporabnik z vašo vozovnico izposodi vozilo ali kolo?
Javni prevoz lahko uporabljajo vsi ljudje. Za najem vozil se bo treba najprej zglasiti v naših prostorih, kjer se uporabnik identificira z vozniškim dovoljenjem in se seznani z osnovnimi zahtevami uporabe. Potem je uporaba odvisna samo od stanja na računu in od posameznikovih potreb.

Uporabnik v aplikaciji rezervira vozilo. Navigacija na telefonu ga pripelje do vozila. S klikom na aplikacijo odklene vozilo in ga zažene. Pred začetkom vsake poti sistem prek avdiosistema uporabniku predvaja začetno sporočilo in ga opozori na nekatere nujne postopke, stanje avtomobila, postopke ob morebitni nesreči in podobno. Ponujamo urni, dnevni, nočni, tedenski in mesečni najem. Mesečni najem bo cenovno konkurenčen kreditu ali lizingu lastnega avtomobila.

Sistem lahko posamezniku tudi zavrne uporabo vozila, če se voznik vede v nasprotju z dogovorom: vozi nevarno, agresivno, neekonomično, ne upošteva cestnoprometnih predpisov, vozi vinjen in podobno.

Katere pozitivne okoljske učinke mobilne aplikacije bi izpostavili?
Elektronska vozovnica ima kot aplikacija veliko pozitivnih okoljskih učinkov: ni porabe papirja za vozovnice, potrebujemo manj prodajalcev za prodajo kart, manj ogrevanih, osvetljenih prostorov, mobilna aplikacija deluje 24 ur dnevno. V primerjavi s karticami (Urbana in podobno) ni potrebna dodatna strojna oprema, ki jo je treba nekje narediti in za to porabiti energijo, vodo, kemične snovi …

Sama storitev ima še veliko več pozitivnih vplivov na okolje v primerjavi z dosedanjimi praksami.

Če upoštevamo, da v vsakem trenutku 30 odstotkov vozil v mestnih jedrih po Evropi išče parkirišče in jim aplikacija lahko omogoči hitrejše parkiranje, lahko izračunamo pozitivne učinke zaradi zmanjšanja hrupa, zastojev, prašnih delcev, klimatskih sprememb, izpustov, vplivov na pokrajino in urbano okolje itn.

Boste uporabniku približali javni potniški promet?
Seveda. Z elektronsko vozovnico in pripadajočo logistiko, ki jo ponuja storitev, bomo zagotovo povečali uporabo javnega potniškega prometa. S tem potnikom zmanjšamo stroške, težave, tveganja, ponudimo jim boljšo informacijo in nespremenljivo, vnaprej znano ceno poti. Zelo pomembno je povezati velike prevozne sisteme s storitvami prevoza »do vhodnih vrat«. Temu v internetni terminologiji pravimo »zadnja milja«. Povečanje uporabe javnega potniškega prometa zelo pozitivno vpliva na okolje in naravo.

V Sloveniji ima 221.000 družin dva ali več avtomobilov in to potrebo ali razkošje drago plačujejo. Izposoja avtomobilov jim pri povprečni uporabi avtomobila (1 ura in 33 km dnevno) za več kot polovico zmanjša mesečne stroške prevoza. Pri najetem vozilu se peljete z optimalno velikim vozilom, kar je dodaten prihranek.

Z ugodnim najemom avtomobilov postanejo lahko parkirišča P + R (»park and ride«) res zanimiva. Svoje vozilo pustimo v okolici mesta in se v center peljemo z javnim prevozom ali si po potrebi najamemo okolju prijaznejši majhen avtomobil, ki ga lahko brezplačno parkiramo v mestnem jedru. Samo s prihrankom pri parkiranju si lahko poplačamo strošek izposoje vozila in nam še kaj ostane.

Kakšno zanimanje za elektronsko vozovnico TTD kaže trg? Kje pričakujete poslovni uspeh in kdo bi se moral zanj najbolj ogreti?
Vsekakor smo pozitivno presenečeni z odzivi. Verjamemo, da imamo na trgu dve skupini. Prevoznike in potnike. Prevozniki si želijo več potnikov, potniki pa lažjo, cenejšo, boljšo storitev. Ker vsi pridobimo, smo prepričani v uspeh.

Na drugi strani zasledujemo pobude v EU za vpeljavo elektronskih vozovnic zaradi pozitivnih vplivov na okolje. Sistem TTD je mogoče uvesti kot nacionalni projekt ali pa ga razvijati vzporedno v sodelovanju s posameznimi prevozniki. Odvisno je od ustanov, ki iščejo najboljše skupne rešitve. V tujini se pogovarjamo in upamo, da se nam bo uspelo dogovoriti z nekaj večjimi mesti za testne sisteme. Veseli bi bili, če bi tudi v domačem okolju lahko naredili tak premik.

Kdo bi se moral ogreti za rešitve, ki zmanjšujejo indirektne stroške prometa?
Podatki za leto 2010 kažejo, da nas indirektni stroški prometa stanejo 2,4 milijarde EUR. Te stroške plačamo posredno vsi prebivalci in stanejo okoli 100 EUR mesečno na prebivalca Slovenije. Pravično bi bilo, da stroške plačajo tisti, ki jih povzročijo. Te milijarde preprosto vsako leto v glavnem izpuhtijo iz proračuna. Kdo naj bi bil zainteresiran, da ta denar ostane, da se porabi za druge namene? Predvsem občani in prek njih vlada.

Slovenci smo znani po tem, da ne gledamo strateško, ampak parcialno – vsak svoj vrtiček.

Naj navedem nekaj primerov. Cestno podjetje začne popravljati vozišče, dela opravlja podnevi, ker so manjši stroški delovnih ur in tudi elektrike se porabi manj. Na drugi strani se v zastoju porabi več nafte, v ozračje se izpusti veliko nepotrebnih snovi, stotine ljudi izgubi del delovnega časa. Globalno bi imeli veliko korist, če bi dela opravljali ponoči, ampak direktor cestnega podjetja skrbi za svoj vrtiček. Enako velja za odločitev, da je za mestne obvoznice treba imeti vinjeto. Zato na eni strani prodamo več vinjet, po drugi strani pa se veliko uporabnikov pelje skozi center mesta, da privarčuje strošek za vinjeto, in poveča se verjetnost prometnih nesreč. V Sloveniji smo na repu Evrope po onesnaženosti s prašnimi delci, hrupom, zastoji … posledice takega početja so hude. Kako tragična je smrt na cesti. Po statistiki je obvoznica varnejša od mestne ali krajevne ceste … Satelitsko cestninjenje bi na primer usmerilo veliko vozil na lokalne cest, kar bi povečalo število prometnih nesreč, ki našo družbo stanejo letno (podatek iz leta 2010) dobrih 811 milijonov EUR.

Drvimo tako rekoč v prepad, toda celovite strategije žal v prometu še ni.