Novi koncepti | Brigita Gajšek in Mitja Šimenc |
 
»Logistična platforma« je v zadnjem letu ena izmed pogosteje izrečenih besednih zvez. Postala je nekakšna stalna, celo modna fraza v političnem in strokovnem besednjaku, v kateri so enačeni infrastrukturni načrti, združevanje podjetij, vizije, cilji in načrti (vse bolj upi), vezani na razvoj in ohranitev ali okrepitev vloge Slovenije v mednarodnem prometu in logistiki širše. Pobrskali smo po spletu in po relevantni strokovni ter znanstveni literaturi, da bi ugotovili, kaj logistična platforma dejansko označuje in kako se umešča v slovenski prostor.
 
Logisticna-platforma

Slika 1: Splošni prikaz regionalne logistične platforme

Za ključno besedo logistična platforma se lahko skriva programski paket ali skupek programskih modulov, na primer Teleroute (Integrated Solutions Applications, 2011). Namenjen je vzpostavitvi informacijske podpore različnim logističnim aktivnostim v podjetju ali širše vzdolž oskrbne verige. Nadalje se logistična platforma uporablja za poimenovanje spletnih elektronskih oglasnih desk, ki služijo objavljanju podatkov o sami platformi, pridruženih partnerjih, njihovih ponujenih storitvah, primerih dobrih praks, dogodkih, konferencah, strokovnih izobraževanjih, aktualni zakonodaji in podobnem, na primer Logistics Platform (About us, 2005). Naprednejše oblike logističnih platform kombinirajo elektronsko oglasno desko s portalom, ki omogoča komuniciranje med registriranimi uporabniki, rezervacije storitev, najave pošiljk, pošiljanje povpraševanj, objavo proaktivnih obvestil za stranke, objavo trenutnega statusa pošiljk idr., na primer eDrul (Improved freight forwarding for historic city centres, 2005). Logistična platforma lahko poleg omenjenega označuje tudi fizično območje v obliki logističnega središča/logističnega centra/terminala/…, ki združuje kapacitete večjega ali manjšega števila istovrstnih/raznovrstnih ponudnikov logističnih storitev, podpornih storitev logističnim in v nekaterih primerih tudi storitve raziskovalnih in razvojnih institucij (Plaza, the Logistics Park of Zaragoza, 2009). V najširšem pomenu se danes logistična platforma uporablja za poimenovanje sistemskih modelov in mrež, ki omogočajo tesno povezavo med širšim prometnim, ožjim transportnim in podpornim informacijsko-komunikacijskim sistemom, glede na specifiko vrste vzdrževanega toka. Iz opažene raznovrstne rabe sklepamo na včasih morda malce nepremišljeno ali pomanjkljivo razloženo rabo besedne zveze »logistična platforma«.

Kaj je logistična platforma?

Definicijo smo oblikovali glede na ugotovitve pregleda relevantne strokovne ter znanstvene literature. Predlagamo, da se logistična platforma uporablja za poimenovanje načrtno vzpostavljenega nabora raznovrstnih, medsebojno uravnoteženih virov in njihovih povezovalnih elementov, ki so potrebni za vzpostavitev in potek materialnih, človeških, informacijskih in denarnih tokov, nastalih zaradi proženja logističnih procesov v točno določenem (poslovnem) okolju. Glede na okolje, znotraj katerega platforma podpira izvajanje logističnih aktivnosti, ločimo mikrologistične (interne) platforme, mezologistične (oskrbovalno verižne) platforme in makrologistične (regionalne) platforme. Mikrologistične platforme služijo izvajanju logističnih aktivnosti znotraj meja posameznih podjetij (tudi urbanih središč). Na tem najnižjem nivoju govorimo o zelo raznolikih platformah, ki so povsem prikrojene individualnim potrebam podjetij in urbanih središč. Kot take jih je težko posneti, analizirati, primerjati ali kopirati. Mezologistične platforme se vzpostavljajo za pokrivanje potreb individualnih oskrbovalnih verig. Zanje najpogosteje poskrbijo zunanja, visoko specializirana logistična podjetja, ki se uvrščajo med osnovne gradnike regionalnih logističnih platform. V splošnem velja, da se mikrologistične delno prilagajajo mezologističnim. Za razliko od prej nakazanega absolutno podrejenega odnosa mikrologističnih platform – v idealnem primeru makrologistične platforme pri nastajanju in razvoju v celoti upoštevajo lastnosti in razvojne težnje prej omenjenih vrst platform. V praksi večinoma ni tako. Infrastrukturni, tehnični, tehnološki, organizacijski, kadrovski in informacijsko-komunikacijski viri se tako načrtujejo kaotično, medsebojno neusklajeno, kar posledično negativno vpliva na učinkovitost oskrbovalnih verig, posameznih podjetij in urbanih središč.
Namen regionalne logistične platforme je vzpostavitev podpornega okolja za rast in razvoj omrežja oskrbovalnih verig na geografsko omejenem območju, kar naj bi povratno vplivalo na povečevanje ekonomske rasti domicilne regije, v našem primeru Republike Slovenije. Pri tem ne gre za institucionalno povezovanje, temveč za ciljno ustvarjanje pogojev, ki spodbudno vplivajo na materialno-informacijske pretoke in širše – utemeljujejo inkubacijsko okolje regionalne logistike (t. i. logistics breeding environment). Temeljna lastnost regionalne logistične platforme je njena nevtralna inkluzivnost, kar pomeni, da ne razlikuje med različnimi vključenimi podjetji – nanjo se lahko pripnejo, če gremo po hierarhiji navzdol, različna omrežja oskrbovalnih verig, oskrbovalne verige same, individualna podjetja, posamični obrati in ne nazadnje urbana središča, ki vsi skupno izkoriščajo sinergijsko povezane gradnike platforme.

Je logistična platforma nekaj povsem novega?

Logistične platforme niso nekaj novega. Njihovi zametki so nastali v času oblikovanja trgovskih poti. V Evropi je ena takšnih jantarjeva trgovska pot (Amber road), ki je tekla tudi po današnjem področju Slovenije, po odseku V. panevropskega koridorja. Trgovske poti so bile že takrat del razvejane logistične mreže. Omogočale so pretakanje blaga in ljudi po, glede na transportna sredstva, premišljenem zaporedju poti in postankov. Da je blago prispelo na oddaljena tržišča, so bile posamezne trgovske poti sestavljene iz daljših medkrajevnih povezav, ki so se nadalje povezovale z več manjšimi mrežami za komercialne in nekomercialne prevoze. V modernem svetu so se blagovni tokovi večinoma preusmerili z glavnih trgovskih poti starega sveta na cestne in železniške povezave med novonastalimi državami, vendar na določenih odsekih še vedno ostajajo na prastarih relacijah, kar lahko povezujemo z ugodno geografsko lego. Poleg tega se danes prevoz blaga izvaja tudi z letali, po cevovodih ter po kanalih, medtem ko transporta po rekah in morjih sodita med prastare načine. V Sloveniji smo tako brez kančka dvoma ohranili ugodno geografsko lego, vsega ostalega pa se lotevamo razdrobljeno in brez prave vizije.
Zakaj smo danes priča prenovi logističnih platform?
Načrtno (do)grajene logistične platforme lahko znatno pripomorejo k blaginji regije, ki jo pokrivajo. Pri tem z blaginjo regije ne mislimo le na denar, ki se zato steka v državno blagajno. Logistične platforme so danes tudi neponovljiva priložnost za hitrejšo implementacijo zelenih tehnologij na ciljnem področju. Zeleni projekti imajo sami po sebi manj možnosti za širšo eksploatacijo v kratkem času kot ob vključenosti v širši koncept logistične platforme. Poleg tega lahko omenimo še nekatere druge prednosti, kot so: produktivnejša izraba zazidljivih površin, spodbujanje nastajanja 3PL-podjetij, zmanjšanje porabe energije, zmanjšanje deleža uporabe cestnega transporta, povečanje razvitosti prometa in industrije, znižanje deleža toplogrednih plinov, lažje uvajanje izdelkov na nova tržišča, produktivnejši transporti, povečana pretočnost transportnih poti, nova delovna mesta, hitrejše dostopanje do ključnih informacij o logističnih aktivnostih, tesno povezovanje vladnih, gospodarskih in civilnih teles in podobno. V praksi smo priča več poskusom in pilotnim projektom prenove logističnih platform na nivoju regij, držav in širše. O prenovi govorimo zato, ker so platforme eksistenčnega pomena za pretok blaga in ljudi. Vsi poskusi ciljajo na spodbuditev krepitve blagovnih tokov, odpravo ozkih grl, vzpostavitev interoperabilnosti tehnološko različnih, a istonamenskih sistemov, vzpostavitev trajnosti in doseganje tako imenovanih modernih zelenih ciljev. Med sabo se razlikujejo po jasnosti zastavljenih ciljev, geografski usmerjenosti, članstvu, stopnji razvitosti, jasnosti zastavljenih ciljev.

Kaj nam preostane?

V Sloveniji obstaja zavedanje o potrebi po zasnovi (in realizaciji) strateškega akcijskega načrta za vzpostavitev Republike Slovenije kot logistične platforme (Orbanić, 2009a; Orbanić, 2009b) in nacionalnega programa logistike (Jakomin, 2011). Že v eni izmed prejšnjih številk EOL-a smo lahko prebrali o realnih pričakovanjih, da bodo zeleni transportni koridorji postopoma dobili prednost pred obstoječimi vseevropskimi transportnimi koridorji in bodo tako deležni ustreznega sofinanciranja (Beškovnik, 2011). To pa lahko pomembneje vpliva na razvoj in financiranje za nas pomembnih koridorjev – V. in X. transportnega koridorja. Ugodna geološka lega je sicer dobra osnova, vendar še zdaleč ni edini faktor uspeha. Debate o logistični platformi v Sloveniji so več kot dobrodošle, vendar v njih manjka celovitega pristopa k uvajanju tako širokega koncepta. Še zdaleč ni dovolj le debata o infrastrukturi ali o smiselnosti združevanja pomembnejših logističnih podjetij, ki danes so, jutri pa jih morda več ne bo. Potrebna je celovita vizija, neodvisna od posameznih podjetij. Logistična platforma je namreč poenostavljeno povedano podlaga za učinkovito oziroma učinkovitejše izvajanje logističnih aktivnosti kateregakoli podjetja in urbanega središča. Gre za potencialni eksterni primarni projekt nacionalnega pomena, s katerim bi lahko podobno kot na nekaterih bolj izpostavljenih strateških področjih krepili gospodarski položaj in privlačnost v slogu I feel Slogistics.

Literatura in viri:
About us (2005). Dostopno 10. marca 2011 na spletnem naslovu: http://www.logisticsplatform.com.ua/article27.htm.
Beškovnik, B. (2011). Želja – zeleni transportni koridorji. Dostopno 22. avgusta 2011 na spletnem naslovu: http://www.zelenaslovenija.si/images/stories/eol/EOL_59/EOL_59.pdf.
Integrated Solutions Applications [Predstavitev podjetja Teleroute]. Dostopno 15. januarja 2011 na spletnem naslovu: http://www.teleroute.com.
Improved freight forwarding for historic city centres (2005). Dostopno 7. septembra 2011 na spletnem naslovu: http://srvweb01.softeco.it/edrul/_Rainbow/Documents/IST%20Results%20-%20eDRUL.pdf.
Jakomin, I. (2. marec 2011). Slovenija: logistična platforma za osrednjo in jugovzhodno Evropo. Dostopno 22. januarja 2011 na spletnem naslovu: http://www.fg.uni-mb.si/tec/tec/attachments/article/167/02-Jakomin.pdf.
Orbanić, J. (2009a). Slovenija – logistična platforma. Transport. Ljubljana, letnik 9, št. 1, str. 42–43.
Orbanić, J. (2009b). Starting points of Slovenian logistics platform. V: Fošner, M. (ur.), Kramberger, T. (ur.), Čurin, A. (ur.), Zrinski, M. (ur.). Proceedings of the 6th International Conference on Logistics & Sustainable Transport 2009. Celje; Krško: Faculty of Logistics, str. 203–208.
Plaza, the Logistics Park of Zaragoza (2009). Dostopno 17. septembra 2011 na spletnem naslovu: http://hbr.org/product/plaza-the-logistics-park-of-zaragoza/an/609113-PDF-ENG.