Trajnostni prometni načrt za mesto Celje – EOL 60

Zakaj je trajnostni promet potreben?

Slabe prometne razmere v mestih povzročajo vrsto posrednih kakor tudi neposrednih težav in nevšečnosti. V zadnjih letih se kot rešitev čedalje bolj poudarja trajnostni promet, ki lahko z usmerjenostjo v nemotorizirane načine transporta in čim večji uporabi biogoriv prinese konkretne izboljšave.
Prvi razlog, zakaj je trajnostni promet potreben, je področje, na katerega ljudje zelo hitro odreagirajo, to je zdravje. Danes gost promet s svojimi škodljivimi izpuhi povzroča vrsto obolenj. Prav tako se s pretirano uporabo osebnih avtomobilov slabšajo gibalne navade prebivalcev, kar lahko počasi in vztrajno vodi v prekomerno telesno težo. Gost promet negativno vpliva na ljudi tudi z vidika varnosti, v smislu večjih možnosti za prometne nezgode.
Tehten razlog vpeljave trajnostnega prometa je tudi nafta. Počasi se porabljajo zaloge fosilnih goriv, obenem pa vsaka država teži k čim večji neodvisnosti od uvoza le-teh. Trajnostni promet favorizira nemotorizirane načine prevoza, od pešačenja, kolesarjenja do uporabe javnih prevoznih sredstev, za katere se gorivo ne potrebuje oziroma se bolj racionalno (v primeru javnega potniškega prometa).
Razlog, zakaj je implementacija trajnostne mobilnosti neizbežna, so prav tako podnebne spremembe. Zmanjšan obseg uporabe osebnih avtomobilov pomeni tudi manj izpuhov in s tem manj onesnaževalcev ozračja.
Zadnji razlog je mesto samo. Mesto je nastalo zaradi socialne funkcije oziroma zgoščevanja dejavnosti in ne kot poligon za avtomobile. Od sedemdesetih let dalje nebrzdan motoriziran promet ubija, kar mesto v osnovi sploh je.

Opredelitev trajnostnih mestnih prometnih načrtov

Načrtovanje mestnega prometa pomeni sprejemanje odločitev, ki bistveno vplivajo na družbo kot celoto. Prometno načrtovanje dejansko oblikuje okoljsko, ekonomsko, socialno in kulturno prihodnost mest in ne le zgolj njihovo prometno infrastrukturo in storitve. Še vedno velja le za tehnično nalogo, katere osnovno poslanstvo je »odpravljanje ozkih grl« oziroma povečevanje »zmogljivosti infrastrukture« in ne doseganje širših družbenih ciljev. Posledica tega je, da v njem pogosto primanjkuje sodelovanja, s čimer bi povezali akterje na nasprotnih bregovih oziroma različne organizacijske prepreke (Wolfram in Bührmann, 2007, 12).
In prav to je točka, kjer v igro stopi trajnostni mestni prometni načrt. Mobilnostni problemi, s katerimi se soočamo danes, potrebujejo takojšnji in večplastni odgovor s strani politike, ki bo temeljil na dolgoročni strategiji in bo nastal v dogovoru z vsemi pristojnimi oblastmi in tudi civilno družbo. Hkrati je potrebno za dosego resničnih sprememb zastaviti konkretne in uresničljive cilje. Trajnostni mestni prometni načrt sprejema ta izziv in ponuja strukturiran pristop za usmerjanje aktivnosti na področju lokalnega prometnega načrtovanja k doseganju skupnega cilja trajnostnega urbanega razvoja (prav tam).
Trajnostni mestni prometni načrt si prizadeva za trajnosten sistem mestnega prometa. Pri tem želi doseči zagotavljanje dostopnosti prometnega sistema vsem uporabnikom, zmanjševanje škodljivih vplivov prometnega sistema na zdravje in varnost prebivalcev, še zlasti tistih, ki so najbolj ogroženi, zmanjševanje onesnaženja zraka, emisij hrupa, izpustov toplogrednih plinov in porabe energije, izboljšanje učinkovitosti ter razmerja med stroški in učinkovitostjo v osebnem in tovornem prometu ob upoštevanju zunanjih stroškov ter prispevanje k privlačnosti in kvaliteti urbanega okolja in mestnega oblikovanja.
Trajnostni načrt je eden od možnih načinov za smotrnejše in učinkovitejše reševanje vprašanj, povezanih s prometom v urbanih območjih. Gradi na obstoječih praksah in ureditvah v državah članicah Evropske unije ter v postopek vključuje predstavnike lokalne ravni, ki se ukvarjajo z mobilnostjo (prav tam, 14).

Trajnostni mestni prometni načrt za Celje

Trajnostni mestni prometni načrt za Celje je izdelan na podlagi raziskave in preučitve njegovih temeljnih elementov in postopkov ter pregleda primerov dobrih praks po Sloveniji in po Evropi. V prvem koraku trajnostnega mestnega prometnega načrta za mesto Celje je narejena analiza osnovnih dejavnikov razvoja prometa in ocena stanja okolja skupaj s prometno situacijo mesta Celje. Analiza je bila narejena z namenom, da se ustvari čim bolj realna slika obstoječega stanja mobilnosti prebivalcev in soodvisnih dejavnikov. Podatki o demografskih gibanjih in potovalnih navadah izpostavljajo splošno znane značilnosti, kot sta staranje prebivalstva in odvisnost od avtomobila pri vsakodnevnih potovanjih. Celovitost obstoječega stanja je prikazana prav tako z analizo stanja okolja oziroma vplivi prometa na okolje in ljudi. Ugotovljeno je, da največji problem predstavljajo prašni delci (PM10) in ozon (O3), posebno v poletnih mesecih.
Zajeta slika obstoječega stanja je bila osnova za oblikovanje vizije in ciljev, usmerjenih k visoko kvalitetnemu prometnemu sistemu za potrebe prebivalstva, gospodarstva in obiskovalcev. Na podlagi vizije in ciljev načrt zastavlja sedem sklopov ukrepov, ki podrobneje obravnavajo posamezna prometna področja, in sicer področje pešačenja, kolesarjenja, osebnega motoriziranega prometa, mirujočega prometa, javnega prometa, dostavnega prometa in mobilnosti v podjetjih. Za vsako področje so izdelani konkretni cilji ter ciljne vrednosti, ki naj bi bili doseženi do leta 2015.
Osnovo pri oblikovanju ukrepov predstavljajo tisti ukrepi, ki bodo silili ljudi v zeleno hierarhijo udeležencev v prometu. V mestnem središču bi bilo potrebno močno omejiti promet z zaprtjem mestnega jedra za motorna vozila in hkrati spodbuditi hiter razvoj učinkovitega potniškega prometa z uvedbo čistih goriv, ki bi bil poceni in energetsko učinkovit. Prav tako bi bilo potrebno razvijati politiko omejevanja parkirnih mest, kar spodbuja prihod v mesto s sredstvi javnega prevoza ali kolesom. Za večjo uporabo koles bi bilo potrebno razviti kolesarsko mrežo po celotnem mestu z navezavo na mrežo javnega potniškega prometa ter zagotoviti varna in prostorna parkirišča za kolesa. Prav tako bi bilo potrebno zagotoviti učinkovit in nadziran dostavni promet podjetij v mestnem središču ter spodbujati podjetja v Mestni občini Celje k izdelavi načrtov mobilnosti za njihove zaposlene.
Zaradi boljšega razumevanja ukrepov sta izoblikovana scenarija prometne ureditve v mestu Celje. Prvi scenarij ponazarja obstoječe stanje v bodoče, ki ne vključuje nikakršnih ukrepov ali dopolnitev obstoječega prometnega sistema MO Celje. Drugi scenarij, »zeleni« scenarij, pa predstavlja alternativo prvemu in izpolnjuje pričakovanja v začetku zastavljene vizije MO Celje oziroma trajnostne ukrepe v Celju.
Postopek izdelave Trajnostnega mestnega prometnega načrta za mesto Celje predstavlja koncept trajnostno usmerjenega urejanja prometa na lokalni ravni, ki je formalno opredeljen na nivoju Evropske unije. S tem strateško naravnanim dokumentom ima Celje vse možnosti, da zagotovi dobro razvit mestni prometni sistem, ki bo služil potrebam prebivalcev, gospodarstva in obiskovalcev.

Zaključek

Vedno bolj zapleteni problemi mobilnosti v mestnih območjih po večini povsod kažejo podobne posledice. V Evropi in zadnje čase tudi drugod po svetu prihaja do splošnega spoznanja, da mestne oblasti potrebujejo dolgoročno strateško strukturno rešitev, ki bo v soglasju z vsemi pristojnimi oblastmi kot tudi s civilno družbo. Strokovno rešitev predstavlja Trajnostni mestni prometni načrt, ki ga je Evropski parlament potrdil leta 2006 v sklopu Tematske strategije o urbanem okolju.
Slabost strategije je le, da ni bilo predlaganih nobenih pravno zavezujočih ukrepov in rokov za obravnavo kateregakoli izmed zastavljenih ciljev. Trajnostni mestni prometni načrt v svojem modelu zajema večplasten pristop koordinacije na področju lokalnega prometnega načrtovanja v smislu trajnostnega urbanega razvoja.
Do zdaj je v Sloveniji takšen pristop še dokaj neuveljavljen oziroma ni zakonsko predpisan. Kljub temu predstavlja pot, ki vodi do stopnje visoko kvalitetnega integriranega mestnega prometnega sistema. Trajnostni mestni prometni načrt želi doseči zagotavljanje dostopnosti prometnega sistema vsem uporabnikom, zmanjševanje škodljivih vplivov prometnega sistema na zdravje in varnost prebivalcev, zmanjševanje onesnaženja zraka, emisij hrupa, izpustov toplogrednih plinov in porabe energije, izboljšanje učinkovitosti ter razmerja med stroški in učinkovitostjo v osebnem in tovornem prometu ob upoštevanju zunanjih stroškov ter prispevanje k privlačnosti in kvaliteti urbanega okolja in mestnega oblikovanja.
Celje tako trenutno ostaja eno izmed redkih slovenskih mest, ki takšen načrt že ima. V nadaljevanju sledi za Celje veliko zahtevnejša in pomembnejša naloga – implementacija trajnostnega mestnega prometnega načrta v prakso.

Vir
Wolfram, M., Bührmann, S. 2007. Trajnostno mestno prometno načrtovanje: priročnik.
Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor.