| | | |
| Ministrstvo za okolje in prostor smo vprašali, kako potekajo dogovori z interesenti, to je petimi občinami, ki se zanimajo za postavitev objekta za termično obdelavo odpadkov. Še posebej, ker je EK priporočila članicam, naj pri energijski izrabi odpadkov v krožnem gospodarstvu prednostno upoštevajo obstoječe objekte. Iz trgovskega podjetja TUŠ pa so poslali vprašanje ali bo v letu 2021 še dovoljena uporaba plastičnega pribora za »program piknik«. Odgovarjala je služba za odnose z javnostmi. | |
Ali bo dovoljena uporaba pribora za piknik?
V trgovskem podjetju izpostavljamo dilemo glede uporabe proizvodov (“piknik program”) iz biorazgradljive plastike. Vemo, da bo po 1.1.2021 prepovedana uporaba plastike za enkratno uporabo. Proizvajalci so zelo inovativni. V ponudbi so se pojavili proizvodi za enkratno uporabo iz biorazgradljive plastike (konkretno gre za pribor za piknik: žlice, vilice in noži) na osnovi različnih osnov (npr rdeča pesa). Po prebiranju različnih virov nikakor ne najdemo jasnega odgovora, ali bo po 1. 1. 2021 dovoljena uporaba proizvodov piknik programa za enkratno uporabo iz biorazgradljive plastike.
Rok za prenos Direktive o vplivu nekaterih plastičnih proizvodov na okolje in s tem prepovedi določenih plastičnih proizvodov je 3. 7. 2021, in sicer bodo prepovedani naslednji plastični proizvodi za enkratno uporabo:
- plastični jedilni pribor (vilice, noži, žlice in palčke),
- plastične krožniki,
- plastične slamice,
- posode za živila, izdelane iz ekspandiranega polistirena, kot so škatle za hitro prehrano, s pokrovom ali brez njega, ki se uporablja za hrano, ki je namenjena za takojšnje zaužitje na kraju samem ali za odvoz, in je pripravljena za uporabo brez nadaljnje priprave, kot je kuhanje ali ogrevanje,
- posode za pijače iz ekspandiranega polistirena,
- skodelice za pijače iz ekspandiranega polistirena,
- izdelki iz plastike, razgradljive z okso oksidacijo (saj prispevajo k mikro plastičnemu onesnaževanju in negativno vplivajo na recikliranje običajne plastike),
- bombažne palčke iz plastike.
V skladu s prvim odstavkom 3. člena Direktive je opredeljena definicija »plastike« kot material, ki vsebuje polimer, kot je opredeljen v točki 5 člena 3 Uredbe (ES) št. 1907/2006, ki so mu bili lahko dodani aditivi ali druge snovi ter se lahko uporabi kot glavna strukturna komponenta končnih proizvodov, razen naravnih polimerov, ki niso kemično modificirani.
Iz navedenega izhaja, da bodo po 3. 7. 2021 dovoljeni zgolj zgoraj našteti plastični proizvodi iz naravnih polimerov, ki niso kemično modificirani.
Termična obdelava odpadkov v novih ali obstoječih objektih?
MOP je prisluhnil potrebam gospodarstva in razmeram na trgu, ki zahtevajo, da Slovenija sprejme odločitve o termični obdelavi odpadkov, vključno s tem, ali bo Slovenija uporabila možnosti in zmogljivosti obstoječih objektov za sežig ali sosežig odpadkov ali pa se bo odločila za izgradnjo ene ali dveh sežigalnic. Katere rešitve se kažejo kot najustreznejše? Ali bo Slovenija pri tem upoštevala usmeritve EK o vlogi energijske izrabe odpadkov v krožnem gospodarstvu (dokument iz leta 2017).
Na Ministrstvu za okolje in prostor je 6. 11. 2019 potekal sestanek ministra z župani in predstavniki petih občin, ki so pokazale interes za objekt za termično obdelavo odpadkov. Na sestanku je bilo dogovorjeno, da bodo občine s pomočjo MOP oblikovale in na koncu MOP poslale idejne zasnove njihovih rešitev. Idejna zasnove naj bi vsebovale lokacijske prikaze, varnostne rešitve in zasnove tehnologije, časovnico in načrt vključevanja lokalne skupnosti.
V delovni skupini bomo poiskali tudi pomoč Ministrstva za zdravje z namenom, da so možne rešitve ocenjene tudi s stališča tveganja za zdravje.
Tako izvedena študija variant bo podala oceno vseh potencialnih primernih lokacij s prostorskega, ekonomskega, tehnološkega, časovnega ter seveda zdravstvenega in okoljskega vidika in njihovo medsebojno primerjavo.
