| Med komunalnimi podjetji | | I. P. | |
| V zasavski občini Zagorje, ki sodi po kakovosti zraka med ogrožene občine v državi, so se že pred petnajstimi leti odločili za toplotno daljinsko ogrevanje na lesno biomaso. Tako, poudarja Sandi Grčar, direktor Javnega komunalnega podjetja Zagorje, niso več energetsko odvisni od fosilnih goriv in ne povečujejo izpustov CO2. Razmišljajo o sočasni proizvodnji toplotne in električne energije iz OVE. Pri ravnanju z odpadki rastejo količine ločenih frakcij. Letos so morali zvišati cene ravnanja z odpadki zaradi izgube v zasavskem regijskem centru Unično. Upa, da se bodo pri odpadkih in embalaži končno uredile razmere tudi zaradi interventnih ukrepov. A po njegovem je nujna sistemska zakonodajna ureditev celotne problematike ravnanja z embalažo. Zagorska komunala je letos prejela od Zbornice komunalnega gospodarstva priznanje za izjemne organizacijske dosežke na področju komunalnih dejavnosti in 60-letnici poslovanja. | |
Zakaj komunalna podjetja zvišujete ceno storitev pri ravnanju z odpadki in koliko je v vašem primeru na to vplivala izguba v zasavskem CEROZ-u? Ste se občine dogovorile o ekonomski sanaciji centra?
Do spremembe cen ravnanja z odpadki s 01.04.2019 je prišlo izključno zaradi 95 % povišanja cen storitev obdelave in odlaganja odpadkov na regijskem centru Unično v Hrastniku. Seveda je temu povišanju botrovala izguba Ceroz-a v preteklih dveh letih. Torej, dogovor občin ustanoviteljic je botroval dvigu cen na predlog poslovodstva Ceroz-a.
Tema o odpadkih je ves čas v središču. Kako uspešni ste pri ločenem zbiranju v zadnjih treh letih, po frakcijah, koliko jih gre na odlagališče in kako raste okoljska zavest pri občanih?
Pri ločeno zbranih frakcijah dosegamo v zadnjih treh letih rahlo rast v korist ločevanja odpadkov. Trenutni odstotek zbranih ločenih frakcij je nekaj več kot petdeset odstotkov. Na odlagališče Unično se odloži približno petintrideset odstotkov prepeljanih in obdelanih MKO. Zavest občanov se zadnja leta počasi, vendarle še vedno dviguje.
Je to pokazala tudi reakcija občanov na vašo akcijo fizičnega pregleda zabojnikov za odpadke? Ali ste se odločili za kazni in kako nameravate nadzirati oziroma spodbujati kakovostno ločeno zbiranje?
Akcijo fizičnega pregleda zabojnikov za odpadke so občani sprejeli z razumevanjem. Izpeljali smo jo skupaj z Medobčinsko inšpekcijo in redarstvom Zasavje. Ugotovitve pregledov so bile objavljene na naši in občinski spletni strani. Za kazni se nismo odločili. Ločevanje odpadkov bomo spodbujali še naprej z zloženkami in ostalim obveščanjem.
Glede interventnih ukrepov pri ravnanju z odpadno embalažo so različne ocene. Ali kupi neprevzete embalaže ostajajo? S katerimi ukrepi bi lahko zagotovili učinkovitejše ravnanje z embalažo, predvsem pa povečali stopnjo reciklaže?
Sam še vedno upam, da se bodo razmere tudi zaradi interventnih ukrepov z odpadno embalažo končno uredile, saj smo na nek način komunalna podjetja talec tega sistema. Pri nas sicer nismo imeli večjih težav pri neprevzemanju odpadne embalaže. Učinkovitejše ravnanje z odpadno embalažo bi morali urediti s sistemsko ureditvijo zakonodaje in s čimprejšnjo izgradnjo sežigalnice v Sloveniji.
Zakaj ste se odločili za izdajo navodil za ravnanje z biološkimi odpadki in kako ste uspešni pri zbiranju odpadnega olja?
Izdajo navodil za ravnanje z biološkimi odpadki nam nalaga že zakonodaja. S postavitvijo zbiralnic za odpadna olja iz gospodinjstev se letno zbere približno 2500 l olja več kot pa pred tem, ko jih še ni bilo.
Kakšno vodo pijejo občani Zagorja, kako je s porabo in kakšna je kakovost vodovodnega omrežja? Naložbe? Izgube vode v omrežju?
Naši občani nedvomno pijejo kvalitetno pitno vodo. Poraba pitne vode pa se je nekako stabilizirala v zadnjih nekaj letih. Letno jo prodamo okrog 540.000 m³. Sekundarno vodovodno omrežje skupaj s priključki je v dobrem stanju. Del primarnega omrežja in tranzitno omrežje je v slabšem stanju zaradi starosti in dotrajanosti materialov (PVC). Izgube na omrežju znašajo cca 11 %.
V občini Zagorje ste zgodaj začeli razvijati daljinsko ogrevanje na lesno biomaso. Se število uporabnikov povečuje? Kakšni so načrti za razvoj daljinskega ogrevanja, ki bo ogljično nevtralno?
V kotlarni Zagorje ob Savi že od leta 2004, ko sta bila vgrajena dva nova kotla na lesno biomaso, vso toplotno energijo za potrebe daljinskega ogrevanja proizvedemo iz OVE. To so lesni sekanci, biomasa. Lesna biomasa je lokalno proizvedena. Tako pozitivno vplivamo na gospodarski razvoj lokalne skupnosti in tudi na razvoj krožnega gospodarstva. Postali smo energetsko neodvisni od fosilnih goriv in posledično pozitivno vplivali na okolje. Pri uporabi lesne biomase kot energenta ne povečujemo izpustov CO₂ v atmosfero. Zato pravimo da je uporaba biomase glede toplogrednih plinov emisijsko nevtralna, dokler je poraba enaka prirastku. Po našem mnenju je to edino prava pot tudi v prihodnje. Temeljila bo na trajnostnem razvoju in OVE. Tudi zavezi sprejetih in vpeljanih standardov kakovosti ISO 9001 in ISO 14001 nas vodita k nenehnemu izboljševanju procesa proizvodnje in distribucije toplotne energije. S svojo okoljsko ozaveščenostjo pa izobražujemo, svetujemo in osveščamo uporabnike in jih spodbujamo k racionalni rabi energije in izvedbi ukrepov za manjšo rabo toplotne energije.
In rezultati?
Rezultati so vidni predvsem v zmanjšanju rabe toplotne energije za ogrevanje prostorov. V zadnjih petnajstih letih se je prepolovila, število uporabnikov oz. ogrevalna površina pa je ostala nespremenjena. Z uporabo BAT in OVE ter z racionalno rabo energije smo na dobri poti, da našim zanamcem zapustimo okolje, ki bo boljše, kot je trenutno stanje glede na to, da spadamo v Sloveniji med degradirana območja po kakovosti zraka.
V letu 2017 smo vgradili toplotne črpalke za ogrevanje sanitarne tople vode (STV) v poletnem času za vse uporabnike daljinskega ogrevanja, ki imajo centralno pripravo STV. Raba električne energije se je znižala za cca. 65%, kar pomeni bistveno nižje stroške za ogrevanje STV za naše odjemalce in manjše obremenjevanje okolja.
Kako naprej?
Naša vizija je nadgradnja in razvoj zelenih tehnologij in uporaba OVE. V letu 2018 smo dobili priznanje GZS za inovacijo za nov način obratovanja kotla na lesno biomaso. Imamo tudi načrte za razvoj daljinskega ogrevanja. Mislim na nadaljnjo nadgradnjo in optimizacijo obstoječega sistema za povečanje učinkovitosti, kar ima pozitivne učinke na ceno daljinske toplote kot tudi na okolje. Zaradi bistveno manjših potreb po toplotni energiji imamo viške proizvodnih kapacitet, s katerimi bi lahko obstoječe omrežje daljinskega ogrevanja razširili. Smiselno bi bilo dejavnost razširiti tudi na sočasno proizvodnjo toplotne in električne energije (kogeneracija) iz OVE. Tako bi lahko na lokalni ravni postali energetsko neodvisni. Vse to pa je neposredno povezano z zagotavljanjem virov financiranja.
Kako se lahko komunalno podjetje uspešno vključi v boj proti podnebnim spremembam? Kdo spremlja to problematiko v občini?
Po našem mnenju lahko vplivamo s tem, da ozaveščamo ljudi. Kupujejo naj izdelke, ki so brez embalaže ali jo vsebujejo čim manj. Na energetskem področju poskušamo pridobiti čim več individualnih in tudi ostalih uporabnikov, ki bi se priključili na sistem daljinskega ogrevanja ter s tem zmanjšali izpuste iz svojih kurišč. Poleg tega bi lahko z nabavo dodatnih električnih vozil za izvajanje naših dejavnosti vplivali na zmanjšanje izpustov.
Katere naložbe načrtujete v komunalno infrastrukturo?
Javna komunalna infrastruktura je v lasti občine. Za upravljanje z njo plačujemo najemnino lastniku, ki odloča o vseh investicijah. Naše podjetje predlaga vsako leto seznam potrebnih investicij v infrastrukturo, ki pa niso vedno izvedene.
