Podnebni dosje | Dr. Darja Piciga, urednica priloge Podnebni dosje|
 
Po nacionalni sramoti, ki smo jo doživeli s prvim osnutkom, ki ga je Ministrstvo za infrastrukturo poslalo Evropski komisiji decembra lani, imamo priložnost, da se z novim osnutkom NEPN odločimo za bolj ambiciozne podnebne in energetske cilje. O teh možnostih pišemo v številnih prispevkih v reviji EOL, žal pa se pogosto srečujemo s trditvami, da v Sloveniji takih ukrepov ne moremo učinkovito uresničevati in da sprememb v tako kratkem času ni mogoče doseči.
 
Dr. Darja Piciga, urednica priloge Podnebni dosje. (Foto: Tamino Petelinšek)

Dr. Darja Piciga, urednica priloge Podnebni dosje. (Foto: Tamino Petelinšek)

Vse kaže, da bo priložnosti v prihodnjih petih letih toliko kot še nikoli doslej. Za začetek si poglejmo usmeritve, ki jih je v svojih prvih korakih začrtala novoizvoljena predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen!

V svojem uvodnem govoru na zasedanju Evropskega parlamenta in v političnih usmeritvah je napovedala, da se bo osredotočila na ambiciozno podnebno agendo, s katero bi Evropa do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina. Evropski zeleni dogovor (A European Green Deal) je postavila na prvo mesto med šest glavnih ambicij za Evropo v naslednjih petih letih in še bolj dolgoročno. Že v prvih 100 dneh svojega predsedovanja bo predlagala Zeleni sporazum za Evropo. Predlagala bo prvi evropski podnebni zakon v zgodovini, s katerim bo uzakonjena ciljna vrednost – podnebna nevtralnost – za leto 2050. Sedanji cilj, da do leta 2030 zmanjšamo emisije za 40 %, ni dovolj – do leta 2030 naj bi zmanjšali emisije CO₂ za 50 %, morda pa celo za 55 %. Ursula von der Leyen bo predlagala naložbeni načrt za trajnostno Evropo in nekatere dele Evropske investicijske banke spremenila v podnebno banko. To bo v naslednjem desetletju sprostilo za bilijon evrov naložb. Med drugim naj bi zavzeli vodilni položaj v krožnem gospodarstvu in čistih tehnologijah.

Hkrati se obetajo spremembe na številnih področjih: prispevati bomo morali vsi in vsak sektor, od letalstva do pomorskega prevoza in do tega, kako vsakdo izmed nas potuje in živi. Emisije morajo imeti ceno, zaradi katere se bo spremenilo naše ravnanje. Von der Leynova bo predlagala razširitev sistema za trgovanje z emisijami na pomorski sektor in postopno zmanjšanje brezplačnih pravic, ki se dodeljujejo letalskim prevoznikom. Prav tako bo predlagala njegovo nadaljnjo razširitev na promet in gradbeništvo. Za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za evropska podjetja se obeta uvedba davka na meji za ogljik, da bi preprečili selitev virov CO₂. Z novim skladom za pravičen prehod naj bi EU pomagala najbolj prizadetim prebivalcem in regijam.

Neodvisno od novoizvoljene predsednice smo v okviru pobude za Integralno zeleno Slovenijo in tudi Integralno zeleno Evropo zasnovali 5. mednarodno konferenco o integralnem zelenem gospodarstvu na temo »Prihodnost Evrope v nemirnem svetu«, ki bo od 22. do 24. novembra letos v Žički kartuziji, Špitaliču in Poljčanah. Na tem dogodku bomo konceptualno in praktično predstavili celosten, integrativen pristop za uresničevanje zelenega dogovora in drugih trajnostnih usmeritev prihodnje Evropske komisije, in to na evropski način.