Podnebni dosje – Nizkoogljične regije | E. D. |
 
Razvojna agencija Savinjske regije (RASR) sodeluje v mednarodnem evropskem projektu CLEAN-Tehnologije in odprte inovacije za nizkoogljične regije. Devet evropskih regij želi nadgraditi izvajanje nizkoogljičnih politik, kar naj bi prispevalo k večji energetski učinkovitosti. Iva Zorenč, direktorica RASR, pojasnjuje, da so pripravili devet izvedbenih ukrepov za investiranje, rast in zaposlitev na področju energetske učinkovitosti. A največja vrednost projekta so priprave na sprejem regionalnih akcijskih načrtov, končali jih naj bi do konca leta, ki bodo pomagali k boljšim praksam pri energetski učinkovitosti. Sicer pa ima, pravi Iva Zorenč, Savinjska regija kot izrazita termalna regija v Sloveniji izredne priložnosti prav v turističnem razvoju.
 

Prva faza projekta se bo končala konec leta. Kako lahko projekt pripomore k večji energetski učinkovitosti Savinjske regije? Načrtujete tudi pripravo regionalnega akcijskega načrta, v katerem bodo navedene dobre prakse energetsko učinkovitih podjetij. Kaj bo še zajel načrt in katera podjetja se bodo predstavila z dobro prakso?

Iva Zorenč

Iva Zorenč

CLEAN – Tehnologije in odprte inovacije za nizkoogljične regije je sofinanciran projekt Interreg Europe, kjer 9 evropskih regij sodeluje, da nadgradijo instrumente za izvajanje nizkoogljičnih politik. Z združevanjem in izboljšanjem predpisov bo CLEAN nadgradil energetsko učinkovitost stanovanjske in javne infrastrukture, in sicer s pomočjo evropskih ciljev za energetsko učinkovitost stavb. Gre za tehnologije, odprte inovacije in izboljšanje instrumentov nizkoogljičnih politik.

Med pomembnejšimi rezultati projekta CLEAN naj omenim, da je pripravljenih devet izvedbenih ukrepov za investiranje, rast in zaposlitveno politiko na področju energetske učinkovitosti. Eden od rezultatov bodo pripravljene spodbude za izboljšanje zakonodaje. Predlagale bodo sodelovanje med javnimi ustanovami in državljani ter med raziskovalnimi središči in podjetji, ki bodo predstavili nove energetske rešitve.

Učinki?

Neposredni učinki projekta CLEAN so izdelani Regionalni akcijski načrti, predlogi nadgradnje zakonodajnih instrumentov in novi projekti, ki bodo nastali na podlagi izmenjav dobrih praks s področja energetskih učinkovitosti v regijah ter izmenjavo inovativnih zakonodajnih praks in rešitev. Ti učinki bodo koristni za vse, ki so uporabniki energetskih storitev, dobavitelji energetskih produktov in storitev, središča za energetske raziskave, vključno z inovacijami, ter javni organi, promotorji energetske učinkovitosti. Regionalni akcijski načrt je že v pripravi in bo končan do konca 2019. Pri izdelavi sodelujejo deležniki iz regije, ki imajo sami izkušnje pri izvajanju ukrepov za povečevanje energetske učinkovitosti, in strokovnjaki s področja uporabe nizkoogljičnih politik in praks. V začetnem procesu priprave Regionalnega akcijskega načrta smo izbrali 4 dobre prakse, ki so jih predstavili partnerji na projektu. Te bomo predstavili s pomočjo strokovnjakov in deležnikov in jih »prilagodili« na naše razmere in situacijo v Savinjski regiji.

V Sloveniji je Gorenjska prva izdelala energetsko-podnebni načrt. Kako boste pristopili k pripravi takšnega načrta, ki bi ga naj sprejela vsa območja v državi?

Za izdelavo energetsko-podnebnega načrta bomo vključili deležnike na regionalni in državni ravni, s katerimi sodelujemo že na projektu CLEAN pri izvajanju aktivnosti in pri izdelavi Akcijskega načrta. Uporabili bomo ugotovitve in izkušnje, ki jih je projekt prinesel.

Med projekti, za katere ste pridobili evropska sredstva, je tudi Innova Spa, v okviru katerega se bodo projektni partnerji iz osmih držav trudili vplivati na možnost inovativnih produktov ter lažje dostopnosti zdravljenja v termalnih zdraviliščih z orientacijo na preventivnem zdravljenju. Savinjski regiji kot najrazvitejši termalni regiji v Sloveniji projekt lahko nakaže nove razvojne priložnosti. Kaj je pokazala SWOT analiza in kako bo potekala izvedba projekta? Ali se lahko pričakuje tudi priprava turistične termalne strategije, ki bi lahko nakazala možnosti povezave z vsemi akterji turizma v regiji in njegovega integralnega razvoja?

InnovaSPA ali Inovativne zdravstvene rešitve za termalne regije je projekt, ki je tudi financiran v okviru programa Interreg Europe. Savinjska regija je ena izmed osmih sodelujočih partnerskih regij, ki se bodo med izvajanjem projekta prizadevale vplivati na možnost inovativnih produktov. Gre pa tudi za lažjo dostopnost zdravljenja v termalnih zdraviliščih z usmeritvijo na preventivno zdravljenje. RASR se je projektu pridružil zaradi edinstvenih možnosti termalnega zdravstva, saj se lahko Savinjska regija pohvali s kar sedmimi termalnimi zdravilišči: Terme Topolšica, Terme Zreče, Terme Dobrna, Thermana Laško, Rimske toplice, Terme Olimia in Zdravilišče Rogaška. V okviru projekta želimo promovirati vsako izmed 7 termalnih zdravilišč ter njihovo prvotno vlogo in specializirano zdravljenje.

Kaj je naloga RASR?

RASR v projektu skrbi za Prvo prednostno nalogo slovenskega operativnega programa za izvajanje kohezijske politike EU v obdobju 2014–2020, torej za izboljšanje “mednarodne konkurenčnosti raziskav, inovacij in tehnološkega razvoja v skladu s pametno specializacijo za večjo konkurenčnost in okolju prijaznejše gospodarstvo”. Projekt bo prispeval k prednostnemu področju Zdravje – medicina s spodbujanjem razvoja novih smeri izdelkov, povezanih z naravnimi snovmi in zdraviliškim turizmom, kot so sonaravna zdravila, dermatološka kozmetika, celična terapija in rehabilitacija.

Kaj je pokazala analiza SWOT?

Analizirali smo pet tem, ki so jih projektni partnerji definirali v prijavnici projekta InnovaSPA. Oblikovanje inovativnih zdravljenj in storitev nege za oblikovanje novih terapij, učinkovitejša zdravstvena oskrba, preventiva in rehabilitacija, spodbujanje ljudi k zdravemu načinu življenja s pomočjo preventivnega zdravljenja, spodbujanje projektov sodelovanja z namenom razvijanja novih produktov in konceptov zdravljenja temelječih na termalnih vodah z normativi in specifikacijami, ki zagotavljajo možnost ponovitve znotraj termalnih podjetij in možnost prenosa v druge regije. Prav tako pa tudi oblikovanje novih regionalnih termalnih strategij za razvoj novih instrumentov v zvezi s preventivnim zdravljenjem in termalnimi ponudbami. Rezultati SWOT analize so se v veliki meri ujemali s Strategijo razvoja in trženja slovenskih naravnih zdravilišč ter vizijo, ki je v njej. Slovenska naravna zdravilišča so prepoznavna kot privlačna konkurenčna srednjeevropska zdraviliška destinacija in skrbijo za zdravje, za vračanje zdravja in preventivo, za dolgoročno dobro počutje in ravnovesje telesa, uma in duha.

Razvoj termalne regije?

Razvoj Savinjske regije kot termalne regije vidim kot sestavni del celostne strategije integralnega razvoja. Graditi moramo na vseh trajnostnih potencialih, od bogastva in lepot narave, naj omenim še Naturo 2000, parke, gore in gozdove, reke in jezera …, lokalne, po možnosti ekološko pridelane hrane, turistične kmetije, dragocene kulturne dediščine, kot so na primer gradovi, do sodobnega znanja in tehnologij, ekoinovacij in zelenega podjetništva, pa tudi sodelovanja z drugimi regijami v Sloveniji in širše. Poleg sedmih termalnih zdravilišč imamo še druge evropsko priznane destinacije, ki že stopajo po poti integralnega razvoja, kot sta Solčavsko in Kozjanski park, pa tudi druge zelene destinacije in nastanitve. Celovita turistična strategija bi jih lahko vse povezala. V turistično ponudbo bi lahko v večji meri vključili lokalne ponudnike hrane, vina in kmečke turizme.

Med čezmejnimi projekti je lahko glede na potenciale turističnega razvoja regije, ki je zelena destinacija, dobra spodbuda projekt Living Castles. Kakšne rezultate projekta pričakujete?

V tem projektu se osredotočamo na gradove, ki predstavljajo dragocen potencial za trajnostni razvoj naše regije. Gradove oživljamo s pomočjo napredne tehnologije. Glavno vodilo projekta bo osnovanje skupne blagovne znamke zveze gradov in dvorcev, ki bo pripomogla k boljši prepoznavnosti in promociji z željo, da se doma in v tujini predstavljajo kot skupen turistični produkt po vzoru gradov južne Češke in bavarskih gradov. V mrežo “Living Castles” so vključeni kulturno zaščiteni gradovi oziroma dvorci: Ptujski grad, Celjski grad, dvorec Rakičan, Dvorec Stari grad – Varaždin, Stari grad Čakovec, Dvor Veliki Tabor in Dvorec Gornja Stubica, Muzej Seljačkih buna. Objekti bodo opremljeni s skupnimi označevalnimi tablami, izvajala se bo skupna promocija ter skupni tematski dogodki, ki bodo popestrili stalno ponudbo. Projekt bo veliko pozornost namenjal iskanju rešitev, kako z majhnimi investicijami in sodobno IKT opremo zapolniti te vrzeli in gradovom vdahniti novo življenje, obiskovalcem pa ponuditi boljšo doživljajsko izkušnjo.

Med nalogami v tem letu je sodelovanje pri pripravi dokumentacije trajnostnega razvoja Savinjske regije. Kaj je v ospredju priprav?

V ospredju je priprava smernic in vsebin, ki bodo prednostna naloga dokumenta. Razmišljamo o smeli dolgoročni viziji. Savinjsko regijo čez nekaj desetletij vidimo kot regijo z visoko blaginjo za vse in ohranjenim zdravim naravnim okoljem. To je z nizkim okoljskim odtisom. Sprejeti moramo ambiciozne cilje za ohranjanje narave, mislim na ohranjeno biotsko raznovrstnost, prehransko samozadostnost in ekološko prehrano. Z zniževanjem emisij toplogrednih plinov in drugih obremenitev okolja, z obnovljivimi viri energije in krožnim gospodarstvom lahko tudi bistveno znižamo stroške energije, zagotovimo trajna, zelena in dostojna delovna mesta ter imamo še druge koristi. Večino destinacij in nastanitev si želimo videti v zeleni shemi slovenskega turizma. Savinjska regija lahko postane globalni prostor raziskav in inovacij ter učenja za trajnostni razvoj. Z zelenimi inovacijami naj bi prispevali k temu, da postanemo ena vodilnih evropskih regij nizkoogljičnega in krožnega gospodarstva.

Načrti?

Med drugim smo vključeni v tri medregionalne projekte Interreg – dva projekta Interreg Europe in projekt v okviru razpisa Interreg Danube ter v dva čezmejna projekta Interreg Slovenija – Hrvaška. Kot partner smo prijavljeni še na nekaj razpisih in čakamo na rezultate. V 2019 bomo še naprej aktivni na področju prijav na mednarodne in nacionalne razpise, saj je pomembno, da si kot institucija pridobivamo reference in druge pomembne izkušnje in krepimo partnersko mrežo.

Zavedamo se, da je sodelovanje in povezovanje v tej finančni perspektivi zelo pomembno, zato se bomo še naprej aktivno povezovali z drugimi razvojnimi agencijami (RRA-ji), z občinami in z resornimi ministrstvi ter z različnimi projekti krepili čezmejno in mednarodno sodelovanje.

Posebno pozornost bomo namenjali tudi uresničevanju ciljev, ki smo jih skupaj opredelili kot prioritetne razvojne cilje za razvoj Savinjske regije: Dosedanje aktivnosti bomo vztrajno nadgrajevali in k temu privabljali vse pomembne razvojne nosilce v Savinjski regiji. Še naprej se bomo trudili, da bomo s svojimi aktivnostmi krepili sodelovanje, podporo in razumevanje razvojnih partnerjev, vodstev območnih razvojnih agencij, še posebej pa županij in županov občin Savinjske regije.