Tranzicija energetike | D. E. |
 
Ideja trajnostnega energetskega kroga (TEK) je evropski projekt, saj je Slovenija v energetiki, še bolj pa v avtomobilski industriji, zelo nepomemben igralec. Zato zgolj iz Slovenije težko dosežemo velike spremembe. Tako Andrej Pečjak, direktor Inštituta Metron, pojasnjuje projekt Trajnostnega energetskega kroga, ki ga v Sloveniji vodi GEN-I skupaj s Inštitutom Metron. Andrej Pečjak posebej pojasnjuje, da gre za razvojni projekt in da je usmerjen k večji uporabi obnovljivih virov energije. Pot do konkretnih rešitev na trgu vodi najprej k pilotnim izvedbam.
 
Andrej Pečjak

Andrej Pečjak

Doslej ste koncept trajnostnega energetskega kroga predstavili na različnih okoljskih srečanjih, postavili ste že tudi pilotne sisteme, kar naj bi dokazalo učinkovitost inovacije pri zmanjšanju stroškov energije, predvsem pa omogočilo večjo uporabo obnovljivih virov energije. Nekaj več kot tri leta je tudi, kar ste idejo prvič predstavili. Kakšne so vaše izkušnje – koncept TEK trg sprejema? V Sloveniji in globalno? Ali dosedanje izkušnje dokazujejo upravičenost pričakovanj, da bi Slovenija tako lažje uresničila cilje pri zmanjšanju okoljskega odtisa, kot napoveduje končno poročilo projekta Okoljski odtis Slovenije?

TEK je razvojni projekt in ne nekaj, kar naj bi bilo že danes zrelo za trg. TEK je predvsem usmerjen h globalnim energetskim rešitvam, da omogoči večjo uporabo obnovljivih virov, ublaži konice v porabi in razbremeni omrežje. Torej govorimo o razvojnem projektu, ki naj bi spremenil energetiko.

Do sedaj smo predstavili pilotne projekte v treh gospodinjstvih, ki potrjujejo, da je koncept možno uresničiti. O tem sem poročal tudi na dveh dogodkih, ki ju je organiziralo Ministrstvo za okolje in prostor, 1. junija lani in 27. marca letos.

A kaj imajo skupnega elektroenergetsko omrežje, električna vozila, zalogovniki in trajnostni viri? Kaj je osnovna zamisel Trajnostnega energetskega kroga in kako ga boste približali potencialnim uporabnikom?

Energetika bo v prihodnosti bazirala tudi na mikro omrežjih, električna vozila pa bodo poleg porabnika tudi zalogovnik energije. Trajnostni viri žal niso razpoložljivi v vsakem trenutku, zato moramo energijo shraniti in uporabiti takrat in tam, ko in kjer jo najbolj rabimo.

Za potencialne uporabnike je Inštitut Metron vzpostavil spletno stran o trajnostnem energetskem krogu: https://eauto.si/sl/projekti-3/trajnostni-energetski-krog/, izdali smo dva letaka, imel sem več predstavitev – na primer za DeMS, Društvo e-mobilnost Slovenija decembra lani.

Kako naj bi potem TEK spodbudil večjo uporabo OVE v elektroenergetskem sistemu. Ali stavite predvsem na fotovoltaiko, saj v Sloveniji najbrž še dolgo ne bo večjega deleža vetrne energije?

V Sloveniji je največji potencial v fotovoltaiki, nekaj ga je pa tudi v kogeneraciji pri uporabi biomase. Veter pri nas ni konstanten, zato pa lahko energijo iz vetrnic uvažamo od tam, kjer imajo bolj ali manj konstanten veter. V evropskem prostoru mislim, da je vetrna energija celo bolj pomembna od fotovoltaike oz. da se bolj natančno izrazim. Severna Evropa ima na voljo energijo vetra in bibavice, južna pa energijo iz fotovoltaike. Saj veste, na »sončnem Hvaru« je npr. skoraj celo leto sončno. TEK v nobenem primeru ni sistem, namenjen le Sloveniji, ampak Evropi.

Kaj bi povečalo učinkovitost fotovoltaičnega sistema in kakšne energijske hranilnike bi potrebovali na primer v gospodinjstvu? Kako bi lahko gospodinjstvo uvedlo trajnostni energetski krog?

Nismo še tako daleč, da bi lahko ocenjevali, kaj bi potrebovalo posamezno gospodinjstvo, zagotovo pa bodo to električni avto, zalogovnik in inverter.

Kje vse bi lahko uvedli trajnostni energetski krog, kakšne so posebnosti pri opremi, tehnologiji, kako glede lokacije? Kdo bi torej moral biti nosilec oz. spodbujevalec izvedbe ideje trajnostnega energetskega kroga v Sloveniji?

TEK bi v fazi pilotnih projektov uvajali tam, kjer bo največ interesa. Lahko je to v Sloveniji, lahko pa tudi drugod. V Sloveniji vodi projekt GEN-i, tako da mislim, da bo v tem delu Evrope tudi glavni spodbujevalec. Poudarjam pa, da mora biti to evropski projekt.

Kako bi trajnostni energetski krog lahko spremenil promet, ki je sedaj glavni vir emisij toplogrednih plinov? Kako lahko idejo realizirate, ko pa je v Sloveniji izjemno nizko število električnih vozil?

Promet se spremeni z elektrifikacijo in polnjenjem teh vozil pretežno iz obnovljivih virov. Govorim o spremembah pri emisijah plinov, toplogrednih in tudi strupenih. Zastoje in gnečo na cestah lahko izboljša le kvaliteten javni prevoz, od katerega smo pa žal vsako leto dlje. Poudarjam, da gre za razvojni projekt in za tak projekt je v Sloveniji že dovolj električnih vozil.

Trajnostni energetski krog

Trajnostni energetski krog

V elektroenergetskem sistemu naj bi s TEK postala aktivna vozila in mikro omrežja. Z mikro omrežjem imate izkušnje. Rezultati? Kako vključujete v koncept velike energetske sisteme?

Izkušnje z mikro omrežji ima predvsem naš partner GEN-I. Mi jih imamo le iz treh pilotnih lokacij. Po našem konceptu so veliki energetski sistemi v TEK vključeni preko omrežja, ki seveda še vedno obstaja.

Kje je več možnosti za postopno realizacijo ideje – v individualnih hišah in stavbah ali v industrijskih kompleksih? S kakšnim pristopom?

Pilotne projekte moramo voditi tako v stanovanjskih kot tudi poslovnih stavbah, ker je povezava med obema ključni del TEK.

Kakšne so lahko faze razvoja projekta TEK v Sloveniji?

V Sloveniji bomo imeli nekaj pilotnih lokacij, kjer bomo izvajali meritve.

Bi bila za uvedbo TEK potrebna tudi sprememba zakonodaje?

Vsekakor, tako slovenske kot tudi evropske.

Bo realiziran vaš predlog za izvedbo projekta v tem letu, in sicer na 50 avtomobilih?

TEK ni samo moj projekt, ampak je skupen projekt GEN-I in Inštituta Metron. Jaz osebno postajam s tem, ko projekt »dobiva krila«, vedno manj pomemben, seveda pa želim pri projektu sodelovati in prispevati delež znanja, ki ga imam pri vozilih. Nekaj pilotnih lokacij bomo vsekakor realizirali že letos. Število vozil bo morda manjše, morda pa tudi večje, to niti ni tako bistveno. Na koncu pa še enkrat poudarjam, da gre za evropski projekt, kjer bomo sodelovali tudi s tujimi partnerji, saj je Slovenija v energetiki, še bolj pa v avtomobilski industriji, zelo nepomemben igralec. Zato zgolj iz Slovenije težko dosežemo kakšne velike spremembe.