Eko sklad | J. V. |
 
Letno prejmemo na Eko sklad okrog 20.000 vlog, lani jih je bilo odobrenih 15.000. Tako mag. Mojca Vendramin, nova direktorica Eko sklada, predstavlja obseg dela in kot prvo nalogo navede zmanjšanje zaostankov. Pravi, da je nesprejemljivo, ker morajo interesenti čakati šest mesecev na odgovor, ali je bila vloga odobrena. Vendar je za takšen obseg dela premalo zaposlenih, zato bodo zaposlovali. Sicer pa direktorica napoveduje vrsto novosti. Največja je nedvomno ta, da bodo interesenti lahko prejeli subvencije ali kredite za že izvedene naložbe, ne pa tako kot doslej, za pripravo na naložbo. Celoten proces dodelitve sredstev se bo skrajšal za 40 %. Novih pozivov bodo najbrž veseli v podjetjih, ki so se sicer že lani lahko prijavili na prvi razpis za nepovratna sredstva za gospodarstvo. Lani je Eko sklad praznoval 25-letnico. Samo v zadnjih desetih letih so z 258 milijoni evrov nepovratnih sredstev sofinancirali skoraj 110.000 naložb, pravi mag. Mojca Vendramin.
 
mag. Mojca Vendramin

mag. Mojca Vendramin

Vlada je pred dnevi potrdila finančni načrt Eko sklada za leto 2019. Kaj lahko pričakujejo potencialni iskalci subvencij oz. kreditov?

Na področju nepovratnih sredstev in kreditov glede vsebine ne bo bistvenih sprememb, bodo pa dodani novi ukrepi. Iz podnebnega sklada je 10 mio za spodbude za trajnostno leseno gradnjo in 4 mio za naložbe podjetij v trajnostno mobilnost; za izdelavo mobilnostnih načrtov, izgradnjo kolesarnic, nadstrešnic, polnilnic. Ta sredstva so za gospodarstvo. 10 mio iz podnebnega sklada je predvidenih za e-mobilnost, za prevoz potnikov z električnimi avtobusi, vlakci, kombiji. Trenutno zaključujemo nov javni razpis, objavljen decembra lani, za nevladne organizacije, in sicer v višini 550.000 €. Izbranih bo novih 5 do 6 projektov. Prvič letos je bilo možnost kandidirati za dvoletne projekte.

Kakšna bo torej struktura porabe, čemu boste namenili največ sredstev?

Največ sredstev, približno 40 mio, bo za učinkovito rabo energije. Nadaljevali se bodo ukrepi za energetsko obnovo stavb občanov, večstanovanjskih stavb, delno prenovo stavb javnega sektorja, električna vozila in ukrepe učinkovite rabe energije v podjetjih. Novost je, da bomo spodbujali zamenjavo energetsko učinkovitih pnevmatik pri tovornjakih.

Koliko sredstev imate v tem letu na voljo?

Približno 36 mio € iz sklada za učinkovito rabo energije in 46 mio € iz podnebnega sklada.

Pomeni to, da bo več sredstev?

Iz podnebnega sklada bo več sredstev. Zadnja leta je vedno tako, da je sredstev dovolj, črpanje pa je počasnejše, kot je priliv. Problem so zaostanki pri reševanju vlog.

Za kakšne zaostanke gre?

Zaostanki so pri subvencijah za občane, za prenovo stavb občanov. Šest mesecev se čaka, da pride do obdelave vloge. Kršimo zakon. Po zakonu bi morali odgovoriti v treh mesecih. Nekaj zaostanka je bilo pri izplačilih, vendar smo to že rešili. Ko je investicija zaključena, ko občan pošlje vso dokumentacijo, mora dobiti sredstva nakazana v skladu s pogodbo v dveh mesecih. Pri tem smo imeli rahle zamude, tako da so bila izplačila tudi v roku 90 dni.

Rešitve?

Pri projektu za občane je predvidenih 6 novih zaposlitev. To so projektne zaposlitve. Gradivo je zdaj na vladi. Načrtujemo še eno zaposlitev za projekt energetske revščine in še nekatere druge. Letos želimo okrepiti ukrepe za gospodarstvo. To je novost. Od lanskega oktobra. Prvič v zgodovini Slovenije je bil objavljen razpis za nepovratna sredstva za gospodarstvo. V okviru tega ukrepa poleg same nepovratne spodbude, v višini 20 % investicije, nudimo tudi subvencionirano obrestno mero oz. kredit z 0% obrestno mero. Vendar je zanimanje za slednje skromno. Do sedaj smo prejeli že 280 vlog. Trenutno je obdelanih 125 vlog. Največje zanimanje je za toplotne črpalke in fotovoltaiko. Pa tudi za učinkovito rabo v poslovnih procesih, za rabo odvečne toplote.

A letos je predvidena še ena velika sprememba?

Da, gre za drastično spremembo. Pri javnem pozivu za občane. Predvidoma konec maja bomo objavili nov poziv, vloga za subvencijo pa bo za že izvedeno naložbo. Sedaj bo postopek tako skrajšan, da bo občan oddal vlogo skupaj z računom in bo s tem cel proces dodelitve subvencije 40 % krajši.

Že na začetku vašega mandata precej novosti. A kaj je prva naloga v tem letu in kako potem naprej? Vizija? Slovenija sprejema vrsto novih dokumentov, ki bodo posredno zavezala Eko sklad?

Najprej, prvo leto bomo zmanjševali zaostanke. To je primarni segment vizije, dolgoročno pa digitalizacija procesov. Zadnji trije direktorji so postavljali novo aplikacijo. Računalniška je že zelo zastarela in nam onemogoča hitrejšo obdelavo, tudi obremenjena je z ogromno podatki. Izdelava nove aplikacije je precej zahteven izziv in drag. V prihodnjih dneh dobimo novo spletno stran, bo bolj prijazna in uporabna, na dolgi rok pa bo omogočala e-vloge. Sedaj vse vloge prepisujemo. Dodeljevanje nepovratnih sredstev se bo poenostavilo. Spremeniti bo treba splošne pogoje poslovanja, kar sprejme vlada. Sedaj so v medresorskem usklajevanju. Zavezani smo delati po zakonu o upravnem postopku. Zakon je zelo administrativen in zahteven. Digitalizacija poslovanja v javni upravi lahko marsikaj spremeni. Pripravili smo tudi predloge sprememb za Zakon o varstvu okolja, ko se bo začela priprava sprememb. Moramo dodati člen povezljivosti z bazami, z GURSom, z zemljiško knjigo, da se bodo podatki avtomatično prenašali. Glede kreditne dejavnosti Eko sklada pa se sprašujem, ali je smisel javnega sektorja, da je na trgu. Mislim, da to ni poslanstvo javnega sektorja. Predvsem gre za to, da je po 25-letih, od kar se je ustanovil sklad, precej drugačna situacija. Okoljske naložbe niso več »eksotika«, nadstandard, nekaj izrednega, za kar banke ne bi dale kreditov; to je bila situacija ob osamosvojitvi, ko ni bilo dovolj kapitala, za okoljske naložbe pa sploh ne.

Kako bo v prihodnje?

Naša vizija za kreditno dejavnost je, da se bo potrebno povezovati z institucijami, poiskati sinergije in se odločiti za spremembe. Sicer pa se Evropa usmerja v povratna sredstva in vedno manj v nepovratna. V Sloveniji glede tega še ni vizije.

Načrtujete tudi spremembe v delovanju vaše institucije?

Da. Bo reorganizacija sektorjev. Sedaj imamo sektor za nepovratna sredstva in sektor za kredite. Želimo povezovati instrumente. Trenutno se lahko dobi za isto naložbo kredit in subvencijo. Smiselno bi bilo vzpostaviti sektor za občane in sektor za podjetja, vendar imajo krediti drugo specifiko kot nepovratna sredstva. Težko je sektorje smiselno organizirati. Za to morda še ni čas. Trenutno dajem poudarek sodelovanju med sodelavci, dobrim medsebojnim odnosom. To je ključno, da lahko organizacija dobro in učinkovito dela, saj le skupaj lahko dosežemo zastavljene cilje. Sodelujemo tudi z zaposlitvenimi centri, pri nas delajo invalidi, dolgotrajno nezaposleni. To sodelovanje je trajnostni razvoj v praksi, saj TR ni samo okolje, pomembna je tudi socialna vključenost. Sicer pa je moja želja, da pridobimo okoljski standard, ISO14000, saj bi morali biti mi vzgled glede ravnanja v okolju.

Krediti ali subvencije?

Razprave še ni. So neka izhodišča, ki so bolj kopija obstoječih dokumentov, tudi pri podnebni strategiji. Eko sklad zavezuje direktiva, da dosegamo 260 GWh prihrankov energije na leto, do leta 2020 bi morali kumulativno doseči približno 74 GWh. Zdaj smo šele na pol in smo v letu 2019. Lani smo dodelili 60 mio nepovratnih sredstev, kar pomeni, da smo spodbudili približno 200 mio investicij. To predstavlja, kot pravijo študije, približno 2500 neposrednih delovnih mest, za izvedbo teh investicij, skupaj še s posrednimi zaposlitvami, ki vključujejo zaposlene v celotni proizvodni verigi, pa 4000 t.i. zelenih delovnih mest, ki so posledica aktivnosti oz. spodbud Eko sklada.

Za kateri del vaših sredstev, mislim na kredite in na subvencije, je največ zanimanja med interesenti.

Največ zanimanja je za toplotne črpalke. Lani je bilo občanom dodeljenih približno 10 mio nepovratnih sredstev za toplotne črpalke, vgrajenih jih je bilo približno 5.000. Novih. To je zato, ker je subvencija visoka, 40-50 %. Zelo močno zanimanje je za zamenjavo kotlov na biomaso. Dodeljenih je bilo 5 mio, zamenjanih pa 1.600 kotlov.

Na katere letošnje razpise bi posebej opozorili potencialne interesente?

Nadaljuje se zelo aktualen razpis za izgradnjo fotovoltaične elektrarne za samooskrbo. Spremenili bomo razpis za energetske preglede za podjetja, kjer je zelo skromno zanimanje. Nekoliko bomo razširili upravičence. Subvencijo bo mogoče dobiti za uvedbo standarda 50001 in za izobraževanje skrbnikov sistemov upravljanja z energijo v podjetjih. Nadaljevali bomo z razpisi, pozivi za podjetja za učinkovito rabo energije. Nov razpis za podjetja bo poziv za trajnostno mobilnost.

V Sloveniji je v tem trenutku e-mobilnost visoko na vseh seznamih interesov. Bodo subvencije za električne avtomobile?

Seveda. Subvencija za električne avtomobile ostaja visoka, 7.500 za električna vozila, za hibride bo nižja, 2.000 €. Je veliko povpraševanja. Porabljenih bo več kot 5 mio. Za občine bo razpis za električne avtobuse, kombije in vlakce.

Kakšen je interes v občinah?

Se zanimajo. Vendar do zdaj za električne avtobuse subvencija še ni bila podeljena, za plinske in hibridne pa. Se pa zanimajo za vodikove in to občina Velenje. Bolj so v ospredju električni vlakci in kombiji. V občinah je sicer velik interes za gradnjo skoraj nič-energijskih stavb.

Ali lahko morda svetujete interesentom, kako naj pripravijo prijave, vloge, da bodo čimbolj ustrezne in da boste imeli na skladu manj dela?

Vloga je res zahtevna, ker je sistem tako normiran. Občanom nudimo brezplačne energetske nasvete v okviru svetovalnih pisarn mreže ENSVET.

Nekateri kritizirajo, da je z vlogo izredno veliko dela. Ali se to ne da racionalizirati?

Omejuje nas zakon o upravnem postopku. Takšen tekst je tudi zato, da smo zavarovani v primeru tožb. Zahtevnost pozivov narekuje kompleksna zakonodaja. Moramo vedeti, da gre za javna sredstva.

Kako potencialne interesente usposabljate ali jim pomagate?

Ena varianta je Mreža ENSVET. Prizadevamo si, da bi bili nasveti energetskih svetovalcev čim bolj kvalitetni in da bi pomagali pri izpolnjevanju vloge. Pri občanih, ko bomo spremenjeni pogoji, bodo ključni agent prodajalci oz. izvajalci. Občanu bodo morali svetovati, za katero naložbo naj se odloči, da bo upravičen do subvencije. Ko bo naložba izvedena in bo skladu oddal račun, če naložba ne bo ustrezna glede energetske učinkovitosti, ne bo upravičen do subvencije. Sprememba pogojev bo junija. Izvedli bomo nekaj delavnic za izvajalce.

Koliko vlog dobite letno na Eko sklad in koliko je odobrenih?

Približno 20.000 jih dobimo na leto, odobrenih pa je bilo lani 15.000.

Na kaj morajo biti pozorni interesenti pri oddajanju vloge? Kakšne so najpogostejše napake v vlogah in kateri so razlogi za zavračanje vlog?

Interesente povabimo, da vlogo dopolnijo, če manjkajo soglasja vseh solastnikov stanovanje stave, če so neskladja med podatki o stanovanjski stavbi, naslov, parcelna številka, ID stave itd., ki jih vlagatelj navede v vlogi, če so pomanjkljive navedbe na predračunu, neustrezne navedbe nazivov fasadnih sistemov, toplotnih črpalk …, če manjka gradbeno dovoljenje za stavbo in morebitne kasnejše posege na stavbi, če manjkajo fotografije stanja pred izvedbo naložbe in podobno. Najpogostejši razlogi za zavrnitev vlog pa so nedovoljeni oziroma nelegalni gradbeni posegi na stanovanjskih stavbah, kjer se naložba, ki je predmet spodbude, izvaja in za katera vlagatelj ni predložil gradbenega dovoljenja, če je bila naložba izvedena pred oddajo vloge na Eko sklad, če vgrajena oprema (npr. toplotna črpalka, kurilna naprava) ali vgrajena debelina toplotne izolacije ne izpolnjuje pogojev javnega poziva in drugo.

Zakaj na nekaterih postavkah sredstva ostajajo?

Pri podjetjih za energetske preglede ni interesa, to je tudi stvar poslovne kulture in osveščenosti. Vprašanje je, koliko se podjetja ukvarjajo z energetskimi prihranki in na kateri prioriteti je učinkovita raba v podjetjih.

Omenili ste, da je med subvencijami in krediti v ospredju fotovoltaika. Zdaj je v Sloveniji več akcij za postavitev sončnih elektrarn na individualnih hišah, dobili smo prvo elektrarno na večstanovanjskem objektu. Koga boste še spodbudili, bo večja poraba sončne energije?

Zanimanje je veliko. V letu 2017 smo za fotovoltaiko prejeli tisoč vlog, v letu 2018 1.500, v prvih treh mesecih letošnjega leta pa že skoraj 600. GEN-I je zelo aktiven, ljudje povprašujejo. V tem mesecu je bil objavljen nov javni poziv Ministrstva za infrastrukturo za podjetja. Gre za kohezijska sredstva za fotovoltaiko za podjetja. Eko sklad bo nudil spodbude za podjetja le za manjše naprave, da ne bo prišlo do podvajanja, objavili pa bomo tudi poziv za naložbe občanov v večstanovanjskih stavbah za skupnostne elektrarne.

Poznavalci energetskih sanacij stavb pravijo, da najbolj zamuja javni sektor. Ali to kažejo tudi vaši podatki?

Mi financiramo samo delne obnove javnih stavb. Povpraševanje je skromno. Kolikor vem, so na ožji državni ravni cilji doseženi, ne pa na celem javnem sektorju. Tam zelo zamujajo s črpanjem kohezijskih sredstev. Pri nas pa je veliko povpraševanja za gradnjo skoraj ničenergijskih stavb. Je že 24 mio vlog za poziv, 10 mio iz podnebnega sklada bo samo za leseno gradnjo.

Sredstva bodo tudi za električne avtobuse?

Bodo. Takoj po prvomajskih praznikih bo objavljen poziv za električne avtobuse. Sicer pa je večji del sredstev podnebnega sklada namenjen za zamenjavo toplotnih črpalk in kotlov na biomaso. Zaradi tega imamo tako visoke subvencije. Iz naših sredstev za učinkovito rabo energije bi lahko razpisali bistveno manj subvencij. MOP želi spodbujati zamenjavo zaradi problema PM₁₀, torej zaradi izboljšanja zraka, to je ključni segment za financiranje s sredstvi podnebnega sklada.

Če interesenti za oddajo vlog na Eko sklad želijo posebne informacije ali če se pritoži, kako to uredite?

Po zakonu o upravnem postopku. Pred izdajo odločbe izdamo poročilo o ugotovitvah in pravni poduk.

Je bila izvedena kakšna študija, koliko je Eko sklad prispeval k varovanju okolja, odkar je začel delovati v letu 1994?

V zadnjih 10 letih smo sofinancirali z 258 mio EUR nepovratnih sredstev skoraj 110.000 naložb v učinkovito rabo energije in dodelili 276 mio EUR kreditov za dobrih 10.000 okoljskih naložb. Učinek kreditiranih in z nepovratnimi sredstvi spodbujenih naložb v zadnjih 10 letih je zmanjšanje izpustov CO₂ za 319.121 ton in 1.376 GWh prihranjene energije.