Zeleno srečanje v Steklarni Hrastnik | Urška Košenina |
 
Akademija Zelena Slovenija je strokovni seminar s primerom trajnostne prakse izvedla v Steklarni Hrastnik. Steklarna Hrastnik je udeležencem kot ena vodilnih na področju okoljskih inovacij predstavila, kako pomembno je ravnanje vsakega zaposlenega v podjetju. Kot energetsko intenzivno podjetje, ki je zelo vpeto v lokalno okolje, tudi tako, da so naselja praktično na vratih proizvodnje, se ves čas soočajo z novimi izzivi. Od okoljskega in energetskega upravljanja do investicijskih projektov in nove Uredbe za hrup. Srečanju se je pridružil tudi prejšnji župan Občine Hrastnik. Med temami so posebno pozornost vzbudile priprave na krizno komuniciranje, če do krize pride. Seveda smo si ogledali tudi vročo proizvodnjo stekla, ki je danes že skoraj povsem avtomatizirana.
 

Seminar_Steklarna_HrastnikTrajnostni razvoj in okoljski menedžment

Mag. Vanesa Čanji iz Fit medie, ki vodi Akademijo Zelena Slovenija, je srečanje odprla z danes zelo aktualno temo trajnostnega razvoja: »Če smo pred desetimi leti razumeli trajnostni razvoj z vidika okolja, danes vse bolj govorimo o trajnostnem razvoju v smislu ustvarjanja vrednosti. Prava vrednost je tista, ki zdrži test časa. Razsežnosti trajnostnega razvoja sežejo od globalne odgovornosti, medgeneracijske pravičnosti, integracije gospodarskih, družbenih in okoljskih ciljev, preko previdnostnega načela do načela sodelovanja. Strategija trajnostnega razvoja mora združevati nabor vseh deležnikov. Poročilo OECD o razvojnem sodelovanju 2016 jasno pokaže, da so investicije v trajnostni razvoj pametne investicije. Največja spodbujevalca premikov v smeri trajnostnega razvoja sta lastnik in kupec. Tudi finančna javnost je vedno bolj dovzetna za trajnostni razvoj. Rezultat trajnostnega razvoja je poslovna odličnost. Zmeraj pa začnemo pri sodelavcih.«

S tem se je strinjala okoljska menedžerka v Steklarni Hrastnik Simona Lesar, kjer so se avtomatizacij lotili prav zaradi zdravja ljudi. »Delamo na dveh lokacijah, rečemo jima stara in nova tovarna. V stari delamo namizni program in embalažni, v novi samo embalažnega. Direktor zelo podpira okoljsko področje in izvajanje trajnostnih projektov. Naš proizvodni proces je skoraj v celoti avtomatiziran, s tem ustvarjamo boljše pogoje za delavce. Pri okoljskih investicijah je pomemben tudi finančni uspeh. Za investicije imamo projektni tim. Na oddelku okolja imamo neposreden dostop do generalnega direktorja, ki je seznanjen z vsemi izzivi na področju varstva okolja. Ko se pripravljamo na posodobitve, razmišljamo deset let naprej. Na obeh lokacijah smo zavezanci IED, na stari lokaciji tudi zavezanci SEVESO. Smo tudi zavezanci ETS za emisije snovi v zrak.«

Investicije in energetsko upravljanje

V Steklarni Hrastnik kot energente uporabljajo zemeljski plin, električno energijo, utekočinjen naftni plin, kisik in vodo. Mag. Roman Tušek, energetski menedžer v Steklarni Hrastnik, je povedal, da so izvedeni ukrepi zmanjšanja porabe energije med drugim vključevali zamenjavo kompresorja (zmanjšanje rabe za 15 %, investicija se je povrnila v osmih mesecih), zamenjavo gorilnikov na hladilnih pečeh (za 25 % so zmanjšali porabo plina), generalno rekonstrukcijo G in B peči, zamenjavo hlajenja strojev, izkoriščanje odpadne toplote, rekonstrukcijo kompresorske postaje in uvedbo energetskega menedžmenta. Na obeh lokacijah so vpeljali sistem Gema logic, kjer imajo skupaj 265 merilnikov. Aplikacija se nahaja na strežniku in do nje lahko dostopajo preko vseh orodij. »Na ta način lažje načrtujemo, napovedujemo, analiziramo, delamo poročila in dosegamo ciljne vrednosti,« je razložil mag. Roman Tušek. Odpadno toploto uporabljajo za ogrevanje sanitarnih vod in pisarn.

O nujni vpletenosti ključnih deležnikov v podjetju je govoril tudi vodja investicij Jaša Polutnik, ki je povedal, da projektna pisarna za investicije odgovarja neposredno generalnemu direktorju, kar olajša komunikacijo. »V investicije je potrebno že na začetku vključiti vse službe, ki jih projekt zadeva, sicer lahko pride do velikih problemov. Pri vodenju projektov so pomembni tehnični in ekološki vidik ter vidik varnosti in zdravja pri delu. V okviru teh projektov smo leta 2013 zgradili novo G peč. Cilj investicije je bila avtomatizacija ali robotizacija ter manj vpliva na okolje. Druga investicija je bila sanacija hrupa v Specialu in čistilna naprava v Vitrumu. Pripravljamo pilotni projekt za energijo iz vodika. Vodilni partner projekta je Razvojni center novi materiali. Robni pogoj za novo tehnologijo je bil, da zmanjšamo izpuste na peči za 15 %. Elektroliza porabi 82 % energije, ki je pridobljena iz sončne elektrarne. Na ta način izpuste CO₂ zmanjšamo za 14 %.«

Uredba o hrupu

Da se na področju hrupa zelo veliko dogaja, je povedala Alenka Markun iz Marbo okolja. »Nova Uredba prinaša ogromno novosti. Problem prejšnje Uredbe so bile napačne mejne vrednosti. Nerazumljivo je tudi, kako lahko hrup po Sloveniji modeliramo vsi na enak način (Priloga 4). Po novi Uredbi so jasno definirani varovani prostori. Novost je tudi več definicij, kaj je vir hrupa. Vplivno območje vira hrupa nikoli ne sme segati na območje naselij. Za vse naprave OVD za hrup je treba zagotoviti knjigo pripomb in odgovore. Spreminja se tudi monitoring za vire hrupa, za gradbišče bo potrebno izvajati monitoring vsak mesec gradnje.« Tudi strokovnjak za hrup iz podjetja Sinet Slaviša Oliverović, ki meri hrup v steklarni Hrastnik, je povedal, da je nova Uredba precejšen izziv pri doseganju mejnih vrednosti hrupa. »Monitoring hrupa izvajamo na dveh lokacijah, Vitrum in Special. Viri hrupa v Steklarni Hrastnik so precej stabilni. Za obe napravi je pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje. Nova Uredba je nerazumljiva, pojavljajo se ogromne težave pri spreminjanju okoljevarstvenih dovoljenj.« Povedali so, da je lokacija stare steklarne omejena z zgodovinskimi dejstvi, zato je za doseganje zahtev Uredbe nujna ureditev industrijskega območja na lokaciji stare steklarne in tovarne TKI Hrastnik ter preselitev stanovalcev v neposredno bližino na nove lokacije.

Transparentna komunikacija

Vodja komuniciranja v Steklarni Hrastnik Mojca Lavrič je povedala: »Interno komuniciranje je najpomembnejše. Služba za okolje ima redne prispevke v internem glasilu. Izdali smo tudi zloženko Varno delo in varna prihodnost. Komuniciramo o okoljskih projektih v redni rubriki kotiček za okolje. Z lokalno skupnostjo komuniciramo osebno in dvosmerno. Vsako leto imamo srečanje s krajani, kjer jih seznanimo z dejavnostmi, krajevna skupnost pa ima stalno rubriko v našem internem glasilu.« S povedanim se je strinjal prejšnji župan Občine Hrastnik Miran Jerič, ki podjetje doživlja kot del skupnosti.
»V občini smo ponosni na industrijo in tradicijo. Smo med 15 najboljšimi občinami po črpanju EU sredstev. Strateški občinski načrt je, da ohranimo okoljske vire za nove generacije. Imamo Center za gospodarjenje z odpadki, čistilno napravo. Naslednje leto bo 98 % odpadnih vod šlo na čistilno napravo, kar bo urejeno tudi v sodelovanju s Steklarno Hrastnik.« Razložil je tudi, da je v izgradnji industrijska cona ob stari tovarni Steklarne Hrastnik, kar bo omogočilo tudi širitev proizvodnih prostorov. S tem bo pridobljenih več kot 70 novih delovnih mest. Na drugi lokaciji bo občina zgradili 48 novih stanovanjskih enot, kamor bodo preselili trenutne stanovalce ob stari tovarni.

Krizno komuniciranje

Za velika podjetja velja, da imajo pripravljen dokument celovitega kriznega upravljanja. Kaj je za to potrebno, je predstavila mag. Vanesa Čanji. Najprej je potrebno imenovati skupino za krizno komuniciranje, ki predvideva različne nesreče. Potrebno je imenovanje in usposabljanje ključnih govorcev oziroma vzpostavitev sistema obveščanja in spremljanja, identifikacija ključnih deležnikov in pripravljena temeljna sporočila. Ekipo navadno sestavljajo izvršni direktor, odnosi z javnostmi, proizvodnja, pooblaščenec za varstvo okolja, varnost, finance, človeški viri, odnosi z vlagatelji, pravni svetovalec, zunanji strokovnjaki itd. Vsaj enkrat ali dvakrat na leto so potrebne suhe vaje vseh akterjev. Potrebno je vzpostaviti sistema obveščanja in spremljanja ter identificirati ključne deležnike. Ob nastopu krize mora vsak v ekipi vedeti, kaj je njegova naloga. Pomembno je, da smo proaktivni. Medijsko pokrivanje kriznega dogodka je potrebno spremljati in analizirati.