Geološke raziskave in surovine | Jože Volfand |
 
Slovenija kronično potrebuje temeljne geološke raziskave, da bi ugotovili, kaj nam sploh ponuja naše podzemlje, poudarja dr. Miloš Bavec, direktor Geološkega zavoda Slovenije, in dodaja, da imamo raziskanih le nekaj zgornjih 100 m zemljine skorje. Zato z vso odgovornostjo trdi, da se v globinah skrivajo zaloge marsičesa. Nekaj surovin Slovenija sicer ima, vendar je zelo odvisna od uvoza. Prihodnji razvoj bo odvisen od (samo) oskrbe virov. Zato je nerazumljivo, da je Slovenija še vedno brez državne geološke karte in da je ne zanima, kaj leži v podzemlju. Brez raziskav tega ne bo zvedela. Dr. Miloš Bavec pojasnjuje, da se drugje bolj zavedajo pomena geoloških raziskav. Geološki zavod je med drugim koordinator mednarodnega projekta RESERVE, ki lahko tudi Sloveniji odpre možnosti na trgu mineralnih surovin v JV Evropi. Sicer pa bodo domači in tuji geologi o različnih aktualnih temah razpravljali na 5. geološkem kongresu v Velenju.
 
dr. Miloš Bavec

dr. Miloš Bavec

Znanost v Sloveniji je kritična in glasno zahteva od Vlade, da v proračunu poveča delež sredstev za raziskave. Hkrati vodilne raziskovalne inštitucije, tudi Geološki zavod Slovenije, sodelujejo v več mednarodnih projektih in objavljajo odmevne raziskovalne dosežke. Ali to pomeni, da bo vse manj raziskav za domačo rabo in da Slovenija vrhunske znanosti ne zna dovolj vključiti v možnosti za temeljne raziskave, gospodarstvo pa premalo vlaga v aplikativne? Kje je večji izziv?

Slovenska znanost se enakopravno srečuje z izzivi na obeh področjih. Na eni strani z izzivi povezovanja obstoječega in razvijajočega se znanja z razvojem domačega gospodarstva, ki ga omejuje tudi rigidnost ter neprilagodljivost sistema. Ne odziva se dovolj dinamično in tovrstnega povezovanja ne spodbuja zadostno. Na drugi strani pa se soočamo tudi z dejstvom, da se zaradi uniformiranega sistema financiranja znanosti in ker je Slovenija na repu evropskih držav glede sredstev, ki jih namenja za razvoj znanosti, vse bolj krčijo sredstva tudi za temeljne raziskave. A prav te so državotvornega in nacionalnega pomena.

Zakaj?

Kot primer naj navedem poznavanje geološke zgradbe Slovenije, ki je izrazito pomembno za trajnostni razvoj naše družbe. Ker je to delo, ki ob ostalem zahteva znanstvene pristope, je potrebno raziskovanje negovati in vzdrževati na dovolj visokem nivoju tudi na domačih tleh. Vrednost znanstveno raziskovalnega dela se danes v Sloveniji meri izključno z objavami v najbolj prodornih svetovnih znanstvenih publikacijah. Žal pa splošno poznavanje geološke zgradbe Slovenije ni v vseh primerih zanimivo za tovrstne publikacije, ker se v njih objavljajo ugotovitve, ki so pomembne za razumevanje globalne problematike. Financer znanstvene dejavnosti v Sloveniji je znanstvenika, ki se ukvarja z domačimi naravoslovnimi znanstvenimi vprašanji, postavil v položaj obrtnika, ki naj si sredstva poišče na trgu. Zato smo se tudi v geoznanosti skoraj v celoti usmerili v reševanje globalnih vprašanj. Aplikacija našega znanja v Sloveniji je zato še bolj omejena.

Bodite konkretni. Za katere geološke raziskave bi morali nameniti več sredstev in koliko je točna ocena, da bo Slovenija v prihodnje vse bolj odvisna zaradi pomanjkanja nekaterih surovin? Kakšna je stopnja samooskrbe z nekaterimi glavnimi surovinami, ki jih potrebuje gospodarstvo?

Slovenija kronično potrebuje temeljne geološke raziskave, da bi ugotovili, kaj nam sploh ponuja naše podzemlje. Potrebovali bi dober geološki model Slovenije, ki ga edini v Evropi že od leta 1990 ne dopolnjujemo. Za silo imamo raziskanih le nekaj zgornjih 100 metrov zemljine skorje in z vso odgovornostjo trdim, da se v večjih globinah skrivajo še neslutene zaloge. Potrebno jih je poiskati, raziskati in tako bomo pripravljeni pričakali čas, ko bodo nahajališča tudi ekonomsko zanimiva. Nekatera najdišča pa bi že danes lahko izkoriščali.

S čim je Slovenija bolj preskrbljena in kaj ji manjka?

Slovenija je preskrbljena s kamenimi agregati, to so tehnični kamen apnenec in dolomit, peski in prodi, ter surovinami za industrijo gradbenih materialov, kot so opekarske gline, laporji za cementno industrijo, naravni kamen itd. Manj je pri nas industrijskih mineralov in kamnin, npr. kremenovi peski, roženec, kalcit, kreda, bentonit, keramične in ognjevarne gline itd. Te surovine so v ekonomskih količinah v Sloveniji sorazmerno redke. Klasičnih geoenergentov je v Sloveniji bolj malo. Premogovnike smo z izjemo Velenja zaprli. Prav tako rudnike kovin in urana. Vse, kar je povezano s kovinami in njihovimi polizdelki, moramo uvoziti, kar je strateško izredno problematično. Velja tako za energente kot za mineralne surovine. Ena izmed težav pri izkoriščanju mineralnih surovin je, da ta dejavnost predstavlja konkurenco drugim rabam prostora in ima še vedno prizvok umazane dejavnosti. Zato je pomembno trajnostno načrtovanje prostora, ki vključuje tudi prostor za izkoriščanje mineralnih surovin. Teh prostorov ne moremo prosto premikati. Izkoriščamo lahko pač le tam, kjer je surovina na voljo. GeoZS se s to temo aktivno ukvarja tudi doma, bistveno več pa v tujini.

Geoenergentov ni veliko, je pa znano bogastvo geotermalne energije Slovenije, termalna in termomineralna voda poganja slovenski turizem. Geotermični potencial je velik, a še premalo raziskan. Kje so najbolj perspektivna geotermalna območja in koliko sredstev namenjajo država in zainteresirani partnerji za te raziskave? Kako globoko lahko raziskujete?

Največji regionalni potencial za rabo geotermalne energije je v severovzhodni Sloveniji in na Krško-brežiškem polju, kjer temperature vode na površju dosegajo do 75 °C. Ti podatki so sorazmerno zanesljivi. Premalo je poznano vračanje odpadne termalne vode nazaj v vodonosnik, ki je edini način, da zagotovimo dolgoročno vzdržno pridobivanje geotermalne energije. Drugod po Sloveniji so na voljo bolj lokalni viri s temperaturo do nekje 40 °C. Zato je njihovo izkoriščanje brez poglobljenih raziskav bolj tvegano. Za rabo plitve geotermalne energije je primerna skoraj cela Slovenija. Raziskave z vrtanjem raziskovalnih vrtin potekajo večinoma do nekaj sto metrov za geotermalne toplotne črpalke in do 2 km za pridobivanje termalne vode. Najgloblja vrtina do sedaj pa je bila izvrtana na severovzhodu Slovenije do globine 4 km. Temeljne in sistematične raziskave na tem področju so redke in prepuščene posameznim in redko uslišanim raziskovalnim idejam. V zadnjih desetletjih so bile praktično vse raziskave potenciala geotermalne energije izvedene s komercialnimi nameni za določenega investitorja.

Enota regionalna geologija raziskuje geološko zgradbo Slovenije, kar naj bi kot sintezo pripeljalo do geološke karte države. Katere značilnosti posameznih območij so pokazale raziskave. Ali ste morda identificirali območja, ki so bogata z naravnimi viri, zanimivimi za razvoj Slovenije, kot so mineralne surovine, podzemne vode in energetski viri?

Enota regionalna geologija, kot tudi druge enote GeoZS, je že od leta 1991 brez sistemskega financiranja za izdelavo državne geološke karte oziroma geološkega tridimenzionalnega modela, ki je evolucijski naslednik površinske karte. Smo edini v Evropi, ki ga ne gradimo. Le na podlagi takšnega modela pa bi lahko določili potenciale naravnih virov in njihovega izkoriščanja. Strategija rabe našega prostora tako temelji na temeljnem znanju iz prejšnjega stoletja, kar je nesprejemljivo in ne more trajati večno.

A se da vseeno kaj storiti?

Seveda. Čeprav nimamo sredstev za izvajanje tovrstne dejavnosti, pa na GeoZS še vedno skušamo uresničevati naše temeljno poslanstvo, to je zagotavljanje poznavanja geološke zgradbe Slovenije. Rezultate naših temeljnih in aplikativnih raziskav združujemo v informacijskem sistemu, ki že danes skozi portal e-geologija prinaša nekatere ključne informacije o naši geološki zgradbi.

Slovenija vzpostavlja modele prehoda v krožno gospodarstvo. Na katerih področjih Geološki zavod spoznava priložnosti v trajnostnem razvoju in kje vzpostavlja dialog z gospodarstvom? Ali lahko to pomeni tudi več možnosti za financiranje določenih raziskav in za večji delež sredstev na trgu?

Na GeoZS prepoznavamo ravnanje s primarnimi in sekundarnimi surovinami kot enega izmed pomembnih vzvodov za vzpostavljanje krožnega gospodarstva. Na tem področju imamo veliko znanja. Je tudi mednarodno priznano. Zato smo soustanovitelji Regionalnega središča za mineralne surovine – RC Adria, ki deluje v okviru EIT Raw Materials in pokriva področje Slovenije, Hrvaške in Zahodnega Balkana. Za gospodarstvo, izobraževalno sfero, znanost ter vladne institucije predstavlja informacijsko središče za prenos znanja o surovinah. Hkrati povezuje lokalne deležnike z že obstoječimi mednarodnimi omrežji skupnosti znanja in inovacij EIT. V okviru RC Adria v naslednjem letu načrtujemo vrsto aktivnosti, v katere želimo vključiti deležnike iz Slovenije in regije. Če bodo naša prizadevanja prepoznana tudi v Sloveniji, bo rezultat pozitiven tako za naše gospodarstvo kot za državo.

Kaj bo za geološko znanost pomenil 5. geološki kongres v Velenju? Na katera vprašanja želite geologi odgovore?

Slovenski geologi se srečamo vsaka štiri leta in predstavimo svoje znanstvene in strokovne dosežke zadnjega obdobja. Letošnji kongres bo v znanstvenem smislu uspešnica, saj smo zbrali prijave kar 174 udeležencev iz 16 držav. Prejeti prispevki so izjemno kakovostni. Skokovito povečanje udeležbe kolegov iz tujine razumemo kot velik kompliment kakovosti slovenske geoznanosti. Poleg znanstvenega dela pa se želimo na letošnjem kongresu posvetiti tudi področju prenosa našega znanja v prakso oziroma dobrobitim, ki jih rezultati znanstvenoraziskovalnega dela prinašajo družbi. Želimo dobiti odgovor, ali bo Slovenija ostala država, ki bo svoj razvoj temeljila na nepoznavanju svojega podpovršja? Če bo ostalo tako, se nam ne piše dobro. Znanje je tu, potrebno ga je uporabiti. 



Pripravljajo register mineralnih surovin v JV Evropi

Z vključenostjo v EIT RawMaterials, ki je največja svetovna skupnost znanja in inovacij na področju mineralnih surovin, GeoZS predstavlja pomemben povezovalni člen med EU in JV Evropo ter vstopno točko na trg mineralnih surovin JV Evrope. Mednarodne projekte, ki jih na tem področju izvaja GeoZS, predstavlja dr. Duška Rokavec, ki vodi oddelek za mineralne surovine in geokemijo okolja na GeoZS.

dr. Duška Rokavec

dr. Duška Rokavec

Kakšna je vloga Geološkega zavoda v EIT RawMaterials?

GeoZS je zaenkrat edini slovenski »core-partner« v tej skupnosti znanja in inovacij in trenutno koordinira dva projekta iz tega programa – »Reseerve« in »MineService«. Sodeluje pa še v desetih projektih iz tega finančnega programa. Večina projektov je na bolj ali manj neposreden način povezana z vprašanji primarnih in sekundarnih surovin v jugovzhodni Evropi. Na 5. Slovenskem geološkem kongresu bo posebna sekcija namenjena prav tem aktivnostim, saj bomo gostili vodstvo našega vzhodnega kolokacijskega centra EIT RM ter deležnike iz Zahodnega Balkana.

S projektom RESEERVE, kjer ste vodilni partner, boste zajeli podatke o mineralnem potencialu jugovzhodne Evrope. Kaj konkretno boste izvedli, kje, kako, kdo sodeluje v projektu in kdo ga financira?

Ker se zavedamo pomembnosti vzpostavitve ustrezne informacijske infrastrukture, ki bi o surovinskem potencialu JV Evrope obveščala deležnike v regiji in EU, smo kot koordinator začeli z izvajanjem projekta RESEERVE. Zapolnjuje informacijsko vrzel na področju mineralnih surovin. Namen projekta, ki ga financira EIT RM, je izdelava registra primarnih in sekundarnih mineralnih surovin JV Evrope, kamor sodijo tudi rudarski in metalurški odpadki iz Hrvaške, BiH, Srbije, Črne gore, Makedonije in Albanije. Register bo izhodišče za vključitev regije v panevropsko informacijsko mrežo mineralnih surovin (»pan‐European Minerals Intelligence Network«) in približevanje skupnemu trgu EU. Projekt RESEERVE bo potekal 3 leta, do sredine 2021. Skupna projektna sredstva znašajo slaba 2 mio €. V projektu sodelujejo partnerji z območja JV Evrope in tudi drugi partnerji, ki imajo specifična ekspertna znanja, potrebna za uspeh projekta. Z Zahodnega Balkana sodelujejo nacionalni geološki zavodi Hrvaške, Federacije BiH, Republike srbske, Črne gore, Makedonije in Albanije ter Rudarsko-geološka fakulteta Univerze v Beogradu in Rudarsko-geološko-naftna fakulteta Univerze v Zagrebu. Ostali projektni partnerji pa so industrijski partner DMT iz Nemčije, Nacionalna tehnična univerza iz Aten, Univerza za montanistiko v Leobnu ter francoski in danski geološki zavod. Drugi projekt z akronimom MineService, ki smo ga začeli v letu 2016 kot koordinator, je namenjen prenosu dobre prakse naše rudarske javne službe in vzpostavitvi javnega informacijskega sistema za podporo inštitucijam pri odločanju in vstopu gospodarstva na nove trge. V našem primeru je pilotno območje republika Makedonija, kjer bomo s svojimi znanji in izkušnjami pripomogli k izboljšanju upravljanja z mineralnimi surovinami.

Države zahodnega Balkana bodo torej z vašimi projekti dobile register primarnih in sekundarnih surovin. Kaj lahko tak register pomeni za strateški razvoj države?

Vključitev v projekt RESEERVE in izdelava registra mineralnih surovin zahodnega Balkana bo približala regijo industriji in investitorjem iz EU, tudi iz Slovenije. Hkrati bo ustvarila priložnosti za razmah lokalne industrije, prispevala k novim delovnim mestom in omogočila deželam JV Evrope boljši pregled in upravljanje z viri mineralnih surovin. Tudi slovenskemu gospodarstvu bo tako olajšana vključitev v mednarodne verige vrednosti na področju mineralnih surovin in možnost, da v svojem izvoznem nastopu na trgu JV Evrope trži svoje znanje in zelene tehnologije s področja mineralnih surovin.