Ujme in zavarovanja |
 
Podjetja in kmetje vse bolj čutijo letošnja podnebna tveganja. Letošnji maj in junij sta bila z neurji in točo novo opozorilo. Kakšne možnosti ponujajo zavarovalnice za njihovo zavarovanje, kakšni so trendi na področju okoljskih zavarovanj, kako se zavarovanja prilagajajo potrebam kmetov in podjetij na področju okoljskih tveganj … Kot pravijo pri nekaterih slovenskih zavarovalnicah, ki so odgovorile na naša anketna vprašanja, se zavedajo sprememb, ki se dogajajo v okolju, spremljajo trende in se poskušajo kar se da učinkovito in hitro prilagajati potrebam svojih zavarovancev. Vse več je izrednih okoljskih dogodkov, ki povečujejo število zavarovanj in izplačanih škod na tem področju.
 
ujme in zavarovanja

(Foto: www.shutterstock.com)

Anketna vprašanja:

1. Podjetja se pri poslovanju vse bolj srečujejo z okoljskimi in podnebnimi tveganji. Kakšna priložnost je to za ponudbo vaših zavarovanj ter katera zavarovanja podjetjem omogočate v primeru okoljskih in podnebnih tveganj? Je zanimanje za te produkte?

2. Podjetja se odločajo za uporabo obnovljivih virov energije in uvajajo sisteme za učinkovito rabo energije, kar zajema uporabo novih tehnologij in okoljskih sistemov. Kako spremljate trende na tem področju in kako podjetjem zagotavljate zavarovanje njihovih okoljskih investicij?

3. Podnebne spremembe in ujme najbolj vplivajo na kmetijstvo. Zakaj se kmetje ne zavarujejo bolj proti suši, toči, poplavam in zmrzali in za katera zavarovanja je med kmeti največ zanimanja? Kako je v zavarovanje vključeno ekološko kmetijstvo? Ekološko kmetovanje je namreč podvrženo strogim zahtevam glede uporabe fitofarmacevtskih sredstev pri rastlinah in antibiotikov pri živalih.

4. Koliko zavarovanj in izplačil na področju okoljskih in podnebnih tveganj ste imeli v zadnjih treh letih in katere vrste največ? Kolikšen odstotek zavarovanj in izplačil med vsemi zavarovanji in izplačili predstavljajo tista, ki so vezana na okoljska in podnebna tveganja?

5. Kaj bo v prihodnje v ospredju okoljskih in podnebnih tveganj ter v koliki meri poznate program prehoda v zeleno gospodarstvo, ki je bil medsektorsko sprejet v Sloveniji?

Edi Bubnič, strokovni direktor premoženjskih zavarovanj pri Adriatic Slovenica d.d.

Edi Bubnič

Edi Bubnič

1. V zavarovalnici Adriatic Slovenica zavarujemo tudi množico tveganj, ki izvirajo iz naravnega okolja in imajo za posledico poškodovanje ali uničenje premoženja. Posledica so škode, ki nastanejo zaradi zastoja proizvodnje. V okviru požarnega zavarovanja našim zavarovancem ponujamo zavarovanja, ki jih ščitijo pred nevarnostjo toče, viharja, poplave, strele, zemeljskega in snežnega plazu, vdora meteorne vode v zgradbo, potresa. Lahko rečemo, da se zavarovanci vse bolj zavedajo negativnih posledic delovanja teh nevarnosti in svoje premoženje ustrezno zavarujejo. Morebiti bolj pogrešamo zavedanje negativnih posledic, ki jih imajo zaradi delovanja teh nevarnosti ob prekinitvi obratovanja.

2. Podjetjem nudimo ustrezne rešitve tudi za zavarovanje okoljskih investicij. V okviru različnih oblik premoženjskih zavarovanj poleg že prej naštetih nevarnosti investicijo zavarujemo tudi pred riziki požara, eksplozije, izginitve, okvare strojev in pred vrsto drugih nevarnosti. V naši zavarovalnici dajemo poudarek tudi zeleni energiji. Tako smo že pred sedmimi leti med prvimi razvili poseben zavarovalni produkt za zavarovanje sončnih elektrarn. Ne pozabimo tudi, da podjetja pri svojem poslovanju ogrožajo oziroma škodljivo učinkujejo na okolje. V okviru posebnega zavarovanja odgovornosti za ekološke škode nudimo zavarovancem kritje za nenadne in nepričakovane dogodke, ki imajo za posledico onesnaženje okolja.

4. Tudi v Adriaticu Slovenici opažamo posledice podnebnih sprememb, ki se kažejo v večji pogostnosti oziroma pojavnosti določenih dogodkov, tudi v njihovi intenziteti. Po velikih vremenskih ujmah v letih 2008 in 2009 smo v lanskem letu ponovno zabeležili kar osem večjih katastrofalnih primerov, ki so se nanašala na rizike iz naravnega okolja. Večino škod smo že izplačali, ocenjujemo, da bo skupno izplačilo lanskih škod, ki se nanašajo na okoljske nevarnosti, na segmentu požarnih zavarovanj preseglo 60 % vseh izplačanih škod.

5. Dejstvo je, da mnogi okoljski strokovnjaki, razne študije in tudi vsi svetovni pozavarovatelji napovedujejo nadaljevanje okoljskih sprememb s povišanjem povprečne temperature in števila ekstremnih vremenskih razmer. V kolikor bomo želeli v zavarovalnicah še naprej ponujati tovrstna kritja, bomo morali še naprej budno spremljati ta dogajanja in pravočasno sprejeti določene ukrepe, da bomo lahko našim zavarovancem izpolnjevali obljube, ki smo jih dali ob sklenitvi zavarovalne pogodbe.

Aleš Zupan, direktor kmetijskih zavarovanj pri Zavarovalnici Triglav, d.d.

Aleš Zupan

Aleš Zupan

1. V Zavarovalnici Triglav se zavedamo klimatskih sprememb, prognoz in trendov, ki nam jih napovedujejo klimatologi. Na njih se že nekaj časa pripravljamo, zato tudi znamo odreagirati. To še posebej velja za tipe nevarnosti, ki nastopajo v večjem obsegu, torej za t. i. sistemske nevarnosti, kot so spomladanska pozeba, suša in toplotni udar, kakor tudi za nevarnosti, ki nastopajo bolj lokalno, kot so toča, vihar ali preobilica jesenskih padavin za ozimne posevke. Prizadevamo si, da ponujamo širok nabor kmetijskih zavarovanj za množično zavarovanje, pri čemer se prilagajamo potrebam na trgu z večjim naborom izbire soudeležbe zavarovancev pri škodi.

2. V Zavarovalnici Triglav vseskozi spremljamo trg, potrebe zavarovancev in trende. V tej smeri nato tudi razvijamo nove oziroma prilagajamo obstoječe produkte.

3. Izpostavljenost kmetijskih površin proti poplavam v naši državi ni tako izrazita kot pred drugimi nevarnostmi, kot so toča, pozeba, vihar, suša … Opažamo, da je v zadnjih letih najbolj v porastu zanimanje za zavarovanje proti spomladanskemu mrazu, vseskozi pa je že zanimanje za zavarovanje proti toči in viharju. Z vidika izpostavljenosti pred naravnimi nesrečami je ekološko kmetijstvo enako izpostavljeno. V Zavarovalnici Triglav se s ponudbo zavarovanj prilagajamo tudi zahtevam ekoloških kmetovalcev.

Zavarovanje posevkov in plodov velja za eno najbolj rizičnih zavarovalnih področij, kjer je obvladovanje tveganj dodatno oteženo tudi zaradi geografskih in klimatskih značilnosti Slovenije. Glede na klimatske spremembe in trende za posamezne nevarnosti, kot je denimo spomladanska pozeba pri sadju, bo slovensko kmetijstvo v prihodnje še bolj izpostavljeno in ranljivo pred naravnimi nesrečami, ki so posledica podnebnih sprememb. Slednje vse pogosteje povzročajo škodo v kmetijski pridelavi.

4. Zavarovalni trg je v preteklih letih izplačal bistveno več škod, kot je zbral premij, kar še posebej velja za zavarovanje spomladanske pozebe v sadjarstvu. Z vidika naših zavarovancev je najbolj pomembno, da poslujemo varno in stabilno ter tako zagotovimo ustrezno izravnavo rizika za te nevarnosti in kar se da hitro izplačilo škod.

5. Predvidevamo, da bo izpostavljenost pred okoljskimi in podnebnimi tveganji še v porastu, zaradi česar se bo treba omenjenim spremembam prilagajati predvsem s preventivnimi ukrepi in ustreznimi zavarovanji. S programom prehoda v zeleno gospodarstvo smo seznanjeni, v zavarovalnici pa vedno podpiramo ekonomske spodbude in razvoj inovacij, ki koristijo okolju.

Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana

1. Pri zavarovalnici Generali vidimo priložnost v ponudbi zavarovanj odgovornosti podjetij za okoljsko škodo. Zanimanja je bolj malo.

2. Trendi se spremljajo na različne načine, predvsem iz različnih strokovnih in poljudnih medijev. Podjetjem omogočamo zavarovanje okoljskih investicij skozi širok nabor zavarovanj in svetovanje glede potencialnih nevarnosti, povezanih s tovrstnimi projekti.

3. Odgovora na vprašanje, zakaj se kmetje bolj ne zavarujejo proti omenjenim nevarnostim, ni mogoče enoznačno podati. Pridelkov in posevkov pri zavarovalnici Generali ne zavarujemo.

4. Teh podatkov žal ne razkrivamo.

5. V ospredju okoljskih in podnebnih tveganj bo v prihodnje dejstvo, da bodo ta tveganja bolj nepredvidljiva, kumulativna višina škode po dogodku višja, kar se bo odrazilo tudi na višini zavarovalnih premij. Del škode bodo v obliki samopridržaja verjetno morali prevzeti zavarovanci, kar bo privedlo tudi do večje ozaveščenosti in pripravljenosti za preventivne ukrepe.