Okoljevarstvene šole o vodah |
 
Strokovno srečanje Skupnosti okoljevarstvenih šol Slovenije postaja tradicionalno. Lani so se dijaki in profesorji seznanjali, kaj se dogaja z zrakom in kdo so glavni onesnaževalci. Letos, gostiteljica je bila Srednja gradbena šola in gimnazija v Mariboru, so govorili o slovenskem zlatu v naravi in konkurenčni razvojni prednosti Slovenije – o vodah. O poplavah kot naši stvarnosti in o kakovosti vode, kar je naša odgovornost. O tej temi je predaval dr. Tajan Trobec z Oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti. Na okrogli mizi z naslovom Onesnaženost in poplavnost rek v Sloveniji – preventiva in sanacija so sodelovali Janez Polajnar (Agencija RS za okolje), dr. Tajan Trobec, Stojan Habjanič (Biogradnja) in Roman Kramer (VO-KA Celje). Zanimiv pregled, s katerimi ukrepi Slovenija zmanjšuje poplavno nevarnost in s katerimi projekti ureja porečja rek, je zbranim razgrnil Tomaž Prohinar (Direkcija RS za vode).
 
Strokovno srečanje Skupnosti okoljevarstvenih šol Slovenije. Od leve proti desni: dr. Tajan Trobec, Janez Polajnar, Jože Volfand, Roman Kramer in Stojan Habjanič.

Strokovno srečanje Skupnosti okoljevarstvenih šol Slovenije. Od leve proti desni: dr. Tajan Trobec, Janez Polajnar, Jože Volfand, Roman Kramer in Stojan Habjanič.

Slovenija vsako leto intenzivneje doživlja poplavne ujme, čeprav gre za naravne nesreče, ki niso nič nenavadnega. Vendar, kot je razlagal dr. Tajan Trobec, so podatki o poplavah v letih med 1980 in 2015, za ves svet, nekoliko strašljivi. Na vsake dva do tri dni poplave ogrožajo ljudi, saj jih je bilo v tem času kar 4.790. Prizadele so 3,3 milijarde ljudi, 83 milijonov ljudi je ostalo brez strehe. Poplave so vzele skoraj 300.000 življenj, škoda znaša več kot 742 milijard dolarjev. In narašča. Narašča torej število poplav in škod.

V Sloveniji ni nič drugače. Še slabše je, saj je deležna, v primerjavi s svetom, večjih količin intenzivnih padavin. Poplave niso sezonske, presenetijo lahko v vseh letnih časih. Na poplavnih območjih, ki zajema 15 % ozemlja države, živi petina prebivalstva. Povprečna letna škoda zaradi poplav, kot jo navaja Nacionalni program varstva okolja 2030, je okrog 150 milijonov evrov. Vendar je škoda zaradi poplav šele na tretjem mestu, za sušo in točo. Dr. Tajan Trobec je navedel podatek, da je škoda zaradi poplav v Sloveniji v zadnjih 25 letih (1990 – 2014) ocenjena na 1,8 milijarde evrov. Najnevarnejše so hudourniške in nižinske poplave, pogostejše pa bodo v prihodnosti morske poplave, saj se morska gladina našega morja stalno viša.

Obvladovanje poplavnih tveganj v Sloveniji se je spreminjalo. V prvem obdobju so v konceptu varstva pred poplavami izrazito prevladovali gradbeni ukrepi, od regulacij in zadrževalnikov do hudourniških pregrad. Ni se spraševalo, kakšna je cena ukrepov in kakšne so posledice v okolju. Od prekinjenega stika med vodotokom in obvodnim prostorom do poglabljanja podtalnice, od siromašenja habitatov do zmanjšanja samočistilnih sposobnosti narave.

Zato se je dr. Tajan Trobec zavzel za drugačen koncept varstva pred poplavami, saj »danes vemo, da je možno posnemati naravne načine samoregulacije vodnega režima.« Zato je bolj smiselno uporabljati naraven, lokalno dostopen naravni material, kot sta les in kamen. Znamo tudi zagotoviti migracijo vodnih organizmov (ribje steze), kot je pokazal primer gradnje HE Brežice.

Med širokim naborom preventivnih ukrepov za zmanjševanje ranljivosti in ne zgolj nevarnosti poplav je navedel napovedovanje poplav, tudi opozorila, vračanje poplavnih površin vodam, preseljevanje ljudi s poplavnih območij, kjer je mogoče, ustrezno prostorsko planiranje, protipoplavno gradnjo na pozidanih poplavnih območjih, možnosti samozaščite, osveščanje in druge. Nesmiselno se je spopadati s poplavami zgolj z gradbenimi ukrepi, je poudaril. Hkrati je opozoril, da se bodo 100-letne poplave v prihodnje pojavljale petkrat pogosteje kot doslej.

Drugače kot s poplavami je s kakovostjo vod

S kakovostjo vode se Slovenija lahko pohvali, saj je na primer slabo kemijsko stanje vod zabeleženo le še na nekaj merilnih mestih. Po letu 2005 se je onesnaženost z organskimi snovmi v Sloveniji v povprečju bistveno zmanjšala, tako da slovenski vodotoki po mnenju dr. Tajana Trobca niso prekomerno onesnaženi glede na obstoječa merila. Pravi, da nas rešuje povirni značaj večine vodotokov, razen Mure in Drave, saj smo povsem »pri pipi«. Veliko doda še samočistilna sposobnost vod.

Vendar upravljanju z vodami zvoni alarm zaradi slabega ekološkega stanja vodotokov (biološki in hidromorfološki elementi), saj le okrog 60 % vodnih teles dosega opredeljene cilje. Najslabše je Pomurju, v vodah so hranila, organske snovi, pesticidi, vpliva degradiranost itd., v Podravju in v osrednjem delu porečja Save. Najbolje je na območju jadranskih rek v Posočju in v zgornjem delu porečja Save. Onesnaženost voda v Sloveniji bo manjša, ko bo na komunalne čistilne naprave priključenih več kot 58 % prebivalstva in ko se bo več kot 60 % odplak prečistilo na komunalnih čistilnih napravah. A še posebej bodo čistejše, če bo bolj zeleno kmetijstvo, če bo v vodo pronicalo manj organsko-mineralnih gnojil, manj pesticidov in če bo več ekološkega kmetijstva.

Dr. Tajan Trobec je na koncu poudaril, da nimamo nafte, nimamo zlata, nismo davčna oaza, imamo pa možnost, da bomo imeli čisto vodo.

Tudi evropska sredstva za protipoplavne ukrepe v Sloveniji

Tomaž Prohinar, direktor Direkcije RS za vode:

Po zadnjih velikih poplavah v letu 2014 se je Vlada RS odločila, da aktivneje pristopi k urejanju voda in boljšemu upravljanju z vodami. Sprejela je tri pomembne strateške dokumente upravljanja z vodami v Sloveniji: Načrt upravljanja voda 2016-2021 s programom ukrepov varstva, rabe in urejanja voda, da bi dosegla dobro stanje voda in preprečevala njegovo poslabšanje; Načrt upravljanja z morskim okoljem s programom ukrepov, ki sledi ciljem doseganja dobrega stanja morskega okolja in vključuje biologijo morja, rabo, hidrografske pogoje in onesnaženost morja ter Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti 2017-2021. Sprejet je bil v okviru evropske poplavne direktive. Načrt določa številne negradbene in gradbene protipoplavne ukrepe na 61 območjih pomembnega vpliva poplav. Z izvedbo ukrepov se bo obstoječa poplavna ogroženost v Sloveniji občutno zmanjšala.

Glede na število poplavnih dogodkov je Direkcija RS za vode v preteklem letu opravila obsežno delo na projektih za zmanjšanje poplavne ogroženosti na območjih v Sloveniji, kjer vodotoki ogrožajo največ ljudi in premoženja. Nadaljevali smo, je dejal Tomaž Prohinar, s pripravo zahtevnih in obsežnih investicij, ki jih je možno izpeljati le z zajetno finančno podporo iz evropskih skladov. V ta namen smo že pridobili evropska sredstva za protipoplavno ureditev porečja Gradaščice za zaščito jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova-Polhov Gradec. Ocenjena vrednost celotnega projekta je 50 mio €. Pričetek gradnje načrtujemo v drugi polovici leta 2018. V postopku sta še vlogi za pridobitev evropskih sredstev za protipoplavno ureditev porečja Selške Sore na območju Železnikov (v vrednosti 37 mio €) ter Drave na območju Meže z Mislinjo (v vrednosti 22 mio €). Tudi tu načrtujemo, da se bodo gradbena dela začela izvajati v drugi polovici leta 2018.

Kot partner sodelujemo v čezmejnih projektih INTERREG za zmanjšanje poplavne ogroženosti. Pripravlja se projekt s Hrvaško za zmanjšanje poplavne ogroženosti območij rek Dragonje, Mure, Sotle, Kolpe in Drave. Izvajamo pa tudi protipoplavne projekte z občinami na podlagi sklenjenih sporazumov o sofinanciranju med ministrstvom in občinami. Sklenjene so z občinami Kamnik, Šentjur, Grosuplje, Škofja Loka, Gorenja vas – Poljane in Ig. Skupna vrednost teh projektov je slabih 24 mio €.

Hudourniške poplave imajo rušilno moč

Janez Polajnar, ARSO:

Slovenija je pretežno hribovita dežela, zato lahko hudourniške poplave nastanejo v pretežnem delu države. Ob silovitih nalivih lahko v kratkem času pade velika količina dežja na majhnem območju. Tam lahko voda s pobočij hudourniško odteče v struge hudournikov, potokov in manjših rek. Hudourniška voda ima silovito rušilno moč, gladina vode pa lahko v manjših rekah naraste tudi za tri metre v manj kot v pol ure. V teh primerih so potrebni takojšnji samozaščitni ukrepi in umik v višje predele. Ob izdanih opozorilih pred poplavami, zlasti hudourniškimi, je potrebno pozorno spremljati dogajanja v svoji okolici, spremljati opozorila, upoštevati navodila pripadnikov sil za zaščito in reševanje in biti pripravljen na takojšen umik na varno.

Suhi zadrževalniki ne ogrožajo kmetijstva

Roman Kramer, VO-KA Celje:

Poplavne varnosti se običajno lotevamo z lokalnimi ukrepi, ki pa imajo pogosto za posledico poslabšanje razmer dolvodno od izvedenih ukrepov. Edino pravilen je celovit pristop ureditve protipoplavnih ukrepov na celotnem porečju. Zato je potrebno izdelati študijo celovitih ukrepov od izvira do izliva nosilne reke porečja. Na ta način se je v Sloveniji pričelo z urejanjem poplavne varnosti porečja Savinje. Zelo primerna je rešitev zadrževanja vode v mokriščih ob sami reki in v mrtvih rokavih.

Žal smo Savinji vso poplavno strugo, kjer so se v preteklosti razlivale in zadrževale poplavne vode, urbanizirali in poselili. Tako nam sedaj ostane samo rešitev izgradnje suhih zadrževalnikov, kjer se bodo visoke vode kontrolirano razlivale in zadrževale. Tu pa nastopi problem umestitve takšnih zadrževalnikov v prostor, ker temu nasprotuje ministrstvo za kmetijstvo. Očitno gre za pomanjkanje poznavanja problematike, saj se s suhimi zadrževalniki ne uničijo kmetijska zemljišča, samo ustrezno je potrebno prilagoditi kulturo, ki se goji v zadrževalnikih. Še enkrat poudarjam, da je za reševanje poplavne varnosti primeren samo celovit pristop na celotnem porečju.

Vode ne poznajo občinskih mej

Stojan Habjanič, Biogradnja:

Na področju urejanja voda lahko danes govorimo le v luči celovitega, interdisciplinarnega in sonaravnega ravnanja z vodami. V sozvočju z naravnimi geografskimi in klimatskimi danostmi posameznih področij v Sloveniji lahko ob upoštevanju naravnih zakonitosti še kako dobro poskrbimo, da imamo dovolj pitne vode, da imamo dovolj vode na kmetijskih površinah, da jo lahko odvedemo v primeru velikih padavin, da jo lahko zadržimo v primeru sušnih časov, da ohranimo ekološko, biološko in kemijsko kvaliteto voda.. itd.., le če to zares hočemo!?

A se še kdo spomni, kaj pomeni pojem »prostorsko načrtovanje«? Se tega zavedajo v 212 občinah v Sloveniji? Vode namreč ne poznajo občinskih meja. Vsaka od še tako majhnih podeželskih občin lahko na svojem teritoriju sonaravno ureja vodne krogotoke, ni jim treba čakati na državo. Skrivnost je v pametnem načrtovanju prostora, ki temelji na naravnih danostih in nikakor ne na kratkoročnih in nespametnih parcialnih interesih. Temeljev našega preživetja, kot so voda, rodovitna zemlja in gozdovi, ne smemo ogroziti. Škoda je namreč lahko nepovratna, še posebej ko se zavemo klimatskih sprememb. Slovenija ima namreč edinstveno priložnost, da jih pričaka brez strahu in se jim prilagodi, a pod pogojem, če bo znala prisluhniti naravnim danostim kot temelju celovitega prostorskega načrtovanja.