Tekstilni odpadki | Alen Erjavec, Katja Kuzmič, Ken Kolar|
 
V programu projekta Tekstilni odpadki kot sekundarna surovina, izvedli smo ga na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru v sodelovanju z E-ZAVODOM, je potekala spletna anketa. Z njo smo želeli pridobiti informacije o navadah potrošnikov pri nakupovanju, uporabi in ravnanju z odpadnimi tekstilijami ter oblačili, njihovem mišljenju o second-hand trgovinah in ozaveščenosti o recikliranju ter ponovni uporabi oblačil in tekstilij. Kako ozaveščen je slovenski potrošnik?
 

pdf small 32 Članek v pdf obliki.

rabljena-oblacilaNajprej ugotovitev, da so odpadni tekstil in oblačila črna luknja sistema ločevanja odpadkov v Sloveniji. Zakaj? V Sloveniji se sicer na področju recikliranja odpadnega in dotrajanega tekstila in oblačil izvaja veliko delavnic in projektov. Povečuje se število trgovin z rabljenimi oblačili in hišnim tekstilom ter dogodkov izmenjave oblačil, le malo pa se govori o odlaganju oblačil na odlagališčih. Količino odpadnih oblačil in hišnih tekstilij bi zagotovo lahko zmanjšali že z bolj premišljenim nakupovanjem. Nemalokrat potrošniki izdelek kupijo zaradi privlačnosti ali nizke cene, čeprav ga v resnici sploh ne potrebujejo. Z drugačnim mišljenjem bi prihranili nekaj denarja, kupljene izdelke, ki bi nam bili resnično všeč, pa bi redno uporabljali, dokler se zaradi uporabe ne bi obrabili oziroma uničili. Kaj pa storiti, ko so oblačila dokončno dotrajana? Najlažja pot je zagotovo, da jih odvržemo med mešane komunalne odpadke. V Sloveniji je to dovoljeno in na žalost še vedno stalna praksa večine potrošnikov. Res je, da so na voljo zabojniki za ločeno zbiranje embalaže, stekla, papirja in bioloških odpadkov. Kaj pa odpadni tekstil in oblačila?

V posameznih občinah so uspeli postaviti zabojnike za odpadni tekstil tudi zunaj zbirnih centrov. Vendar je to zgolj v nekaterih primerih. Ločevanje je še vedno poljubno. Zagotovo bi do konkretne rešitve prišli le s pomočjo sprememb na zakonodajni ravni. Ločeno zbiranje odpadnega tekstila in oblačil bi moralo postati obvezno. Tako bi lahko kasneje v sortirnicah bolj kvaliteten in še uporaben tekstil ter oblačila izločili in jih pripravili za ponovno uporabo.

Po podatkih Operativnega programa ravnanja z odpadki v Sloveniji sestavljajo odpadni tekstil in oblačila 4 % vseh mešanih komunalnih odpadkov. Če upoštevamo podatke Statističnega urada Republike Slovenije za leto 2015, je v Sloveniji nastalo 929.500 ton mešanih komunalnih odpadkov. Lahko izračunamo, da je bilo med mešanimi komunalnimi odpadki 37.180 ton odpadnega tekstila in oblačil.

Po teh podatkih se je v letu 2015 ločeno zbralo le 2 % odpadnih oblačil in tekstila v primerjavi z vso uvoženo maso oblačil, preje, tkanin in tekstilnih izdelkov.

Očitna je ogromna razlika v količini ločeno zbranega materiala in tistega, ki konča med mešanimi komunalnimi odpadki. Kje pa konča razlika med zbranim in uvoženim materialom? Drži, da se del rabljenih oblačil podari dobrodelnim organizacijam, kot so Karitas, Rdeči križ in podobno. Drži tudi, da večina ljudi določene kose obdrži več kot eno leto in da se vsa uvožena oblačila ne prodajo v istem letu, ampak ali je to resnično 58 %? Sklepamo lahko, da za dobršen delež oblačil, preje, tkanin in tekstilnih izdelkov sploh ne vemo, kje se nahajajo oziroma kam izginjajo.

V projektu »Projektno delo z negospodarskim in neprofitnim sektorjem – študentski inovativni projekti za družbeno korist 2016-2018« z naslovom Tekstilni odpadki kot sekundarna surovina je spletna anketa dala poučne rezultate.

Del ankete, ki smo jo izvajali, je bil povzet po anketi društva Ekologi brez meja, ki so jo izvajali v letu 2014. Zato smo se odločili, ker smo želeli primerjati odgovore prebivalstva podravske regije s prebivalci osrednjeslovenske, ki so prevladovali v njihovi anketi. Na našo anketo je odgovorilo zelo podobno število anketirancev, saj smo prejeli 162 v celoti izpolnjenih vprašalnikov, od tega 96 iz podravske regije, anketo Ekologov brez meja pa 169 anketirancev, od tega zgolj 7 iz podravske regije. Med takratnimi rezultati in rezultati našega dela ankete, ki je primerljiv z anketo EBM, ni bistvenih odstopanj. Iz tega lahko sklepamo, da v zadnjih treh letih ni bilo večjih sprememb, kar se tiče trajnostne rabe tekstila. Nekoliko večje odstopanje se je pojavilo le pri povprečnem času uporabe kosa vsakodnevnega oblačila. Za odgovor, da vsakodnevni kos oblačila uporabljajo več let, se je takrat opredelilo 86 % anketirancev, tokrat pa zgolj 73 %.

Krajši čas nošnje oblačila bi verjetno lahko pripisali kupovanju izdelkov nižje kakovosti in potrošniški miselnosti, da je najbolje imeti vedno nove stvari. Vprašanje je, ali se ta oblačila primerno obravnavajo. Se podarijo prijateljem, sorodnikom, dobrodelnim organizacijam ali pa se zgolj odvržejo med odpadke in se vedno več oblačil kopiči na smetiščih?

Na vprašanje »Kaj ponavadi naredite z oblačili, ki jih ne nosite več?« sta bila najpogostejša odgovora, da jih podarijo prijateljem in sorodnikom ali dobrodelnim organizacijam.

Preverjali smo še ravnanje z odsluženimi oblačili. Zanimalo nas je, na kak način bi ljudi spodbudili k ločevanju tekstilnih odpadkov, da jih ne bi odlagali skupaj z ostalimi komunalnimi odpadki, kar slovenska zakonodaja na žalost še dovoljuje. Vprašanje je bilo pol-odprtega tipa.

Prejeti odgovori so pokazali, da je 50 % anketirancev za to, da se postavijo zabojniki (nekatere občine jih že imajo). V nadaljevanju smo jih povprašali, kolikšna je maksimalna oddaljenost zabojnika, da so še pripravljeni tja odvreči tekstilne odpadke. Večinoma so se pripravljeni zapeljati med 5 in 10 km. 45 % anketirancev je odgovorilo, da so za pobiranje odpadnega tekstila na domu po enakem sistemu, kot je pobiranje kosovnih odpadkov. Odvoz so si najpogosteje zaželeli 2-krat letno.

Zabeležili smo kar nekaj idej anketirancev, ki so se nanašale na osveščanje prebivalcev. Tako, kot je bilo potrebno ljudi informirati in izobraziti o ločevanju embalaže in papirja od ostalih komunalnih odpadkov, je potrebno podobno pri tekstilnih odpadkih. Druge ideje so bile še pobiranje osebno na domu, postavitev zabojnikov humanitarnih organizacij in podobno.

Vzpodbudno je dejstvo, da se v zadnjih letih organizira vse več dogodkov za izmenjavo oblačil in da ljudje vse bolj poznajo trgovine, ki prodajajo oblačila iz druge roke. Kljub temu bo v Sloveniji za ozaveščanje ljudi potrebno storiti še veliko predvsem glede odlaganja uničenih oblačil.

V sklopu projekta smo organizirali tudi izmenjavo oblačil v prostorih Fakultete za strojništvo (B304-B305) Univerze Maribor. Projekt Tekstilni odpadki kot sekundarna surovina je namenjen ozaveščanju ljudi o pomembnosti ustreznega ravnanja z odpadnim tekstilom. Izvaja se pod okriljem študentskih inovativnih projektov za družbeno korist (ŠIPK) 2016-2018.