Popis degradiranih območij Slovenije |
 
V Sloveniji je bilo to jesen evidentiranih 1081 funkcionalno degradiranih območij s skupno površino 3.423 ha. Največ v Osrednjeslovenski statistični regiji. Katera območja so zaradi intenzivnega razvoja industrije, ki je pozneje propadla, najbolj prizadeta, je znano. Vendar bo prvi popis degradiranih območij, ki ga je pripravilo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo skupaj z Javno agencijo za raziskovalno dejavnost RS, šele temelj za ukrepe in za usklajevanje politik na različnih ravneh. Dr. Robert Drobnič, vodja sektorja za načrtovanje regionalnega razvoja na Direktoratu za regionalni razvoj na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, poudarja, da projekt ni bil osredotočen na okoljsko degradacijo. Je pa strokovna podlaga za celovito reševanje funkcionalno degradiranih območij.
 

dr. Robert DrobničPopis degradiranih območij naj bi med drugim odkril, v katerih delih Slovenije so potencialna območja za nove naložbe. Kaj je pokazal evidenčni pregled in na katere posebnosti degradiranih območij je bila raziskava osredotočena? Katera merila je moralo izpolnjevati območje, da ste ga uvrstili med degradirana (fizična, funkcionalna, okoljska itd.) in katere regije so v državi najbolj prizadete zaradi starih bremen? Ali bodo z evidenco določene stopnje degradiranosti?

Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo smo bili naročnik raziskovalnega projekta “Celovita metodologija za popis in analizo degradiranih območij, izvedba pilotnega popisa in vzpostavitev ažurnega registra”. Projekt so izvedli Oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo in Geodetski inštitut Slovenije. Projekt je zasnoval celovito teoretično-metodološko podlago za proučevanje pojava funkcionalno degradiranih območij (FDO). Predstavlja dobro osnovo za njeno implementacijo tudi v strateške in izvedbene dokumente na nacionalni ravni. Seveda pa bo v prihodnje še nujna nadgradnja v smislu nadaljnjega razvoja metodologije ter razširitev obravnave degradiranih območij z drugih zornih kotov, npr. kmetijstva, okolja, kulture. Vzpostavitev prve evidence FDO postavlja temelje za nadaljnje diskusije in bolj usmerjeno spremljanje pojava. Bistven pa bo učinkovitejši odziv na vseh prostorskih ravneh, nacionalni, regionalni in lokalni. Analize FDO glede na stopnjo in čas opuščenosti, strukturo lastništva, obstoječih razvojnih načrtov, prisotnost različnih oblik degradacije, okoljske, socialne in druge, so osnova za bolj usmerjeno pripravo niza povezanih sistemskih in drugih ukrepov. Ti bodo spodbujali njihovo oživitev in nove investicije na območja FDO, namesto širitve stavbnih zemljišč na do sedaj nepozidana območja. Septembra 2017 je bilo v Sloveniji evidentiranih 1.081 FDO v skupni površini 3.423 ha. Prevladujejo FDO industrijske in obrtne dejavnosti, polovica vseh evidentiranih lokacij je povsem opuščenih, po številu in obsegu FDO pa odstopa Osrednjeslovenska statistična regija.

In merila?

Razumevanje FDO je bilo v raziskavi omejeno tako z opisano definicijo kot s kriteriji. FDO predstavlja nezadostno izkoriščeno ali zapuščeno območje z vidnim vplivom predhodne rabe in zmanjšano vrednostjo, ki lahko predstavlja potencial za razvoj. FDO je bilo identificirano na osnovi opuščenosti oziroma funkcionalne degradacije, ki predstavlja osnovni kriterij za njegovo določitev. Skladno s postavljeno metodologijo je bilo v tipologijo vključenih 9 tipov FDO, od katerih je 5 tipov zaradi specifičnosti nastanka ali načinov za reševanje problematike opuščenosti/degradiranosti razdeljenih na podtipe. Osnovni kriterij je bila opuščenost oz. funkcionalna degradacija, opuščeno, pretežno opuščeno, delno opuščeno in ni opuščeno. Kriterij zajema v mestih in mestnih naseljih je bil minimalno 0,2 ha, ostala območja pa so morala obsegati najmanj 0,5 ha. Določeni so bili tudi trije dopolnilni kriteriji. To so fizična degradacija, socialna degradacija in okoljska degradacija. Pri zadnjih dveh je bil zabeležen le sum na degradacijo. Določen je bil tudi posebni kriterij, čas opuščenosti, ki se je upošteval le pri tipu FDO prehodne rabe.

V osnutku novega zakona o varstvu okolja je opredeljen postopek za ugotavljanje onesnaženega območja, in sicer s predhodno raziskavo, ki naj ugotovi tveganja, ali so takšna območja sploh primerna za uvrstitev v prostorske akte občin oziroma za industrijsko in drugo rabo. Ali bodo potrebne dodatne ocene tveganj ali pa bo evidenca občinam samo v pomoč pri določanju, kakšen status bo dobilo degradirano območje v prostorskih aktih?

Projekt ni bil osredotočen na okoljsko onesnaženje oz. degradacijo. Bo pa evidenca FDO občinam nudila strokovno podlago za pripravo občinskih prostorskih aktov. Za celovito reševanje problematike FDO in predvsem reaktivacije FDO je ključno redno spremljanje pojava FDO. Mislim na ažuriranje podatkov. Zaradi dinamike v prostoru je smiselno ažuriranje na letni ravni.

Priprava degradiranih območij za morebitne naložbe bo zahtevala sanacijo. Ali MGRT in MOP usklajujeta program predvidenih ukrepov za revitalizacijo degradiranih območij in s tem tudi načrtujeta sredstva za sanacijo? Zapleti pri sanaciji celjskega degradiranega območja, ko ni bilo soglasja za sprejem posebnega zakona, opozarjajo na nujno sodelovanje ključnih ministrstev, posebej okoljskega in gospodarskega, pa tudi drugih.

Podatki kažejo, da je problematika upravljanja, spremljanja in aktiviranja FDO kompleksen pojav. Terja aktivno sodelovanje različnih akterjev na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. FDO lahko predstavlja potencial za razvoj. Razvojno ga je moč aktivirati s sektorsko usklajenimi predpisi in ukrepi za reaktivacijo oz. lahko območje z določenimi ukrepi povrnemo v stanje pred izvajanjem dejavnosti. Vzpostavitev prve evidence FDO predstavlja prvi korak pri celovitem ravnanju in upravljanju s FDO. Nadaljnji koraki narekujejo pripravo usklajenih predlogov ukrepov in akcijski načrt za reaktivacijo FDO. Pri tem je ključno aktivno sodelovanje akterjev na različnih ravneh. Vzpostavitev ukrepov pomeni, da je v družbi in s tem tudi v politiki problematika zaznana. Slediti moramo cilju trajnostnega razvoja in racionalne rabe prostora nasploh.

Pravite, da so degradirana območja razvojni potencial. To velja še posebej v regijah, ki jih je v preteklosti opuščena industrija najbolj prizadela. Ali bodo morda regije z degradiranimi območji rangirane po merilu manjše razvitosti, še posebej, ker statistika dokazuje, da država ne uspeva zmanjševati razvojnih razlik med vzhodno in zahodno regijo oz. Slovenijo?

Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo se zavedamo problema, da je na nekaterih območjih prišlo zaradi problemov prestrukturiranja do stečajev in opuščanja dela dejavnosti, tudi do praznih prostorov. Zato je na teh območjih potrebno vzpostaviti ažurno evidenco FDO, da bo možno učinkoviteje načrtovati rabo prostora in ciljno usmeriti ukrepe razvojne podpore tudi za začetne investicije. Zato so bila s projektom najprej pilotno popisana območja po Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2A), po Zakonu o razvojni podpori pomurski regiji (ZRPPR 1015) in območje Zakona o triglavskem narodnem parku (ZTNP). MGRT je z dodatnim sofinanciranjem projektne naloge zagotovil še popis na preostalem območju Slovenije v skladu z metodologijo projekta. S tem je omogočil, da je bil na podlagi enotne metodologije izvršen popis FDO na celotnem ozemlju Slovenije.

Popis je prvi korak. In finance? Sprejemanje novega državnega proračuna v boljši gospodarski rasti je priložnost, da se preuči možnost financiranja programov sanacije v regijah, kjer so strokovne rešitve že opredeljene. Primer je Savinjska regija. Ali je takšna možnost?

Podlago za ukrepanje bo predstavljal usklajen nabor ukrepov in akcijski načrt za reaktivacijo FDO. Pri tem bo obseg sredstev igral pomembno vlogo. Prav tako aktivna vloga razvojnih akterjev na lokalni in regionalni ravni.

V Nacionalnem programu varstva okolja 2030 in v Strategiji razvoja Slovenije 2030, pa tudi v številnih drugih dokumentih in programih je ugotovljeno, da Slovenija ne pozna svojih virov v zemlji, tudi tega ne, kaj bo v prihodnosti najbolj potrebovala. Ali morda MGRT oziroma Sektor za načrtovanje regionalnega razvoja načrtuje tudi raziskavo, ki bi odkrila, kaj skriva Slovenija pod zemljo?

Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo si v okviru področja regionalnega razvoja prizadevamo, da bi regije v regionalnih razvojnih programih, ki jih vsakokrat pripravijo za programsko obdobje sedmih let, prepoznale svoje razvojne potenciale. Ena od teh vsebin so tudi viri v zemlji, na primer geotermalna energija v Pomurju.