|
 
V tokratni številki revije EOL smo Službo Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko vprašali, zakaj ni v naslovu Strategije razvoja RS jasno navedeno, da gre za novo razvojno paradigmo, in sicer za trajnostni razvoj. Še posebej, ker se avtorji v uvodu zavzemajo za sistemski pristop k trajnostnemu razvoju, a tega ne opredelijo, čeprav hkrati navajajo, da predstavlja Strategija razvoja Slovenije 2030 »nov krovni razvojni okvir«. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa smo vprašali, kakšno je njihovo stališče do predvidene nove lastniške strukture Mercatorja in njegove sanacije v tednih razkroja Agrokorja ter kako bo Slovenija povišala stopnjo samooskrbe. Zanimalo nas je še, zakaj ministrstvo ne reagira na glasne napovedi o pomanjkanju masla na slovenskem trgu?
 

Trajnost je temeljna podlaga strategije

Objavljen je osnutek Strategije razvoja Slovenije 2030, kjer v uvodu med drugim piše, da strategija vključuje tudi uresničevanje globalnega razvojnega načrta Agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030. Hkrati pa, da je potrebno vzpostaviti »sistemski pristop k trajnostnemu razvoju«. Če gre za »nov krovni razvojni okvir«, bo zanimiva utemeljitev, zakaj ni naslov osnutka drugačen, in sicer Strategija trajnostnega razvoja Slovenije 2030. Takšna opredelitev bi že z naslovom opredelila nujnost povezovanja in usklajevanja vseh sektorskih politik v državi, ki nobena ne bi smela mimo temeljev trajnostnega razvoja v četrti industrijski revoluciji.

Strategija razvoja Slovenije (SRS) je nov krovni razvojni dokument, ki zastavlja temeljne smernice razvoja države do leta 2030. Potreba po novem razvojnem okviru izhaja iz spremenjenega globalnega konteksta, posledic ekonomske krize v zadnjih letih, vse hitrejših spremembah na tehnološkem področju, demografskih trendov kot tudi podnebnih sprememb.

Osrednji cilj SRS je zagotoviti kakovostno življenje za vse prebivalke in prebivalce Slovenije, ki ga bomo uresničevali preko petih strateških usmeritev in z delovanjem na dvanajstih medsebojno povezanih in soodvisnih razvojnih ciljih. Doseči želimo uravnotežen gospodarski, družbeni in okoljski razvoj, torej na treh ključnih vidikih trajnostnega razvoja.

Trajnostni razvoj ni zgolj osnova ali ključna usmeritev strategije, temveč edini možen dolgoročni in vzdržni razvoj, tako na nacionalni kot tudi globalni ravni. SRS zato vključuje tudi navezavo na sedemnajst ciljev trajnostnega razvoja (Agenda 2030, OZN), ki so nujno potrebni za ohranjanje oz. izboljševanje življenjskega standarda prebivalcev posameznih držav ter vzdržnosti razvoja v razmerju do okolja.

Strategija razvoja Slovenije trajnostni razvoj postavlja v center nove razvojne paradigme, kjer se mu poleg njegovih treh vidikov pridružujeta še vsebinski usmeritvi učenja in upravljanja. Vsebina novega krovnega dokumenta Strategije razvoja Slovenije nakazuje, da je potrebno delovati širše. Z drugimi besedami bi lahko povedali tudi, da drugačen razvoj kot trajnostni kakovosti življenja za sedanje in prihodnje generacije ne bi mogel omogočati. Zato se Strategija razvoja Slovenije premika še korak dlje in trajnost razvoja dojema kot tako temeljno podlago, da bi v naslovu strategije lahko kvečjemu odpirala vprašanje možnosti, da bi bil lahko razvoj države, ki si je zastavila kakovost življenja za vse, tudi netrajnostni. Tega si namreč nikakor ne bi želeli.

Samooskrba zahteva varstvo kmetijskih zemljišč, masla bo najbrž dovolj

S katerimi ukrepi namerava Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano povečati stopnjo samooskrbe v Sloveniji in zakaj ne reagira na javna sporočila, da v EU zmanjkuje masla in da lahko to pričakuje tudi slovenski potrošnik ob hkratnem povišanju cen tega živilskega proizvoda?

Slovenija za zagotavljanje prehranske varnosti izvaja vse možne ukrepe skupne kmetijske politike (SKP) EU, torej ukrepe prvega stebra SKP preko tržno-cenovne in dohodkovne politike kot ukrepe drugega stebra SKP iz naslova programa razvoja podeželja (PRP). Pri tem je potrebno poudariti, da je večina ukrepov, zlasti tržno-cenovne in dohodkovne politike in politike razvoja podeželja, določenih in tudi proračunsko podprtih ter v konceptu opredeljenih s strani Evropske unije. Slovenija ima več prostora za opredelitev ukrepov le pri državnih pomočeh, ki pa morajo biti skladne z evropskimi pravili.

Neposredna plačila v kmetijstvu so še naprej predvsem dohodkovna podpora, s katero se uravnava ekonomski položaj kmetijstva. Zelo pomembno vlogo pri zagotavljanju samooskrbe imajo prav proizvodno vezana plačila, za katera se namenja največji možni delež EU sredstev, ki jih ima Slovenija na voljo za neposredna plačila (15 % vseh sredstev, medtem ko je bilo pred reformo v ta namen na voljo le 6 % sredstev). Dolgoročno je za zagotavljanje samooskrbe ravno tako pomembna nova shema neposrednih plačil »plačilo za mlade kmete«, ki se od leta 2015 izvaja poleg ukrepov za mlade kmete v okviru PRP 2014-2020. Od leta 2017 pa je na voljo tudi plačilo za območja z naravnimi omejitvami, in sicer za kmetijske površine na gorskem območju, ki imajo nagib od najmanj 35 % do 50 % ali z nagibom najmanj 50 %.

Tudi PRP 2014-2020 je usmerjen v trajnostno in gospodarno rabo razpoložljivih proizvodnih virov, ki so temelj za zagotavljanje prehranske varnosti v Sloveniji. Predvsem preko meril za izbor operacij v okviru posameznih podukrepov PRP 2014-2020 je tako zagotovljena posebna obravnava sektorjev, kjer je samooskrba v Sloveniji nizka (zelenjava, krompir, prašičje meso, ekološki proizvodi).

Velikega pomena je samooskrba z lokalnimi živili, saj lokalna samooskrba zagotavlja državno varnost za obdobje ekonomskih kriz ter zmanjšuje odvisnosti od zunanje trgovine, kar je pomembno predvsem v času motene globalne oskrbe. Spodbujanje kratkih oskrbnih verig in lokalna hrana sta ena od prioritet skupne kmetijske politike EU in tudi strateška usmeritev slovenske kmetijske politike. Spodbujanje uživanja lokalne hrane ter s tem lokalne trajnostne oskrbe se med drugim izvaja tudi preko projekta ”Tradicionalni slovenski zajtrk” ter ukrepa Shema šolskega sadja (SŠS) in zelenjave (po novem združena »šolska shema«) z vsemi svojimi spremljevalnimi aktivnostmi.

V podporo slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane je tudi izvajanje splošne promocije osveščanja potrošnikov o pomenu uživanja lokalne – v Sloveniji pridelane hrane kot tudi nova shema kakovosti »izbrana kakovost«.

Za zagotavljanje samooskrbe pa sta ključnega pomena zlasti varstvo kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namenske rabe ter ukrep odprave zaraščanja kmetijskih zemljišč. Ocenjujemo, da bo z določitvijo trajno varovanih kmetijskih zemljišč v prostorskih aktih občin varstvo kmetijskih zemljišč še učinkovitejše, saj Zakon o kmetijskih zemljiščih določa, da se trajno varovana kmetijska zemljišča ne smejo spreminjati najmanj deset let od uveljavitve prostorskega akta občine, s katerim so bila ta območja določena, razen nekaterih izjem, ki so določene z zakonom.

K varstvu kmetijskih zemljišč prispeva tudi ukrep odprave zaraščanja kmetijskih zemljišč. Januarja 2017 je bila sprejeta Uredba o izvajanju ukrepa odpravljanje zaraščanja na kmetijskih zemljiščih, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS, številka 3/17. Javni razpis po omenjeni uredbi je bil objavljen 21. 4. 2017. Razpisana sta bila 2 milijona nepovratnih sredstev. Javni razpis temelji na pavšalnem plačilu po hektarju ponovno vzpostavljenega kmetijskega zemljišča. Višina pavšala je 3000 EUR/ha, najmanjša sklenjena upravičena površina je 0.3 ha.

Po zadnjih podatkih Komisije je trenutna cena masla v EU za 43% višja kot v enakem obdobju v letu 2016. Višja cena masla je posledica nižje proizvodnje masla v EU in v Novi Zelandiji, na globalnih trgih pa je povpraševanje po maslu zelo veliko. EU je imela v letu 2015 108% samooskrbo z maslom.

Ocene za leto 2017 nakazujejo, da bo samooskrba z maslom v EU 105 % z možnim trendom povečanja samooskrbe v letu 2018.

 Na podlagi dostopnih podatkov se je globalno povpraševanje po mlečnih izdelkih v prvih sedmih mesecih leta 2017 povečalo za 3%. Nadaljnje gibanje cene masla v Sloveniji in EU je zelo odvisno od nadaljnjega trenda povpraševanja po maslu ter od proizvodnje masla tako v EU kakor tudi od proizvodnje masla pri največjih globalnih izvoznicah (Nova Zelandija).

Za Mercator je pristojno Ministrstvo za gospodarstvo

Z razpletanjem poslovne krize Agrokorja postaja nejasna pozicija Mercatorja, ki je med stebri slovenskega gospodarstva, še posebej pomemben je za kmetijstvo, a je hkrati ranljiv in z dolgovi. Kako Ministrstvo zla kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sodeluje v načrtih Vlade RS, da se morda zagotovi nova lastniška struktura Mercatorja in da se mu omogoči stabilen razvoj ter za kakšne rešitve se zavzema?

Za trgovinski sistem in ukrepe v zvezi z Mercatorjem je pristojno MGRT.

Pretekla vprašanja in odgovori