Šola v gozdu | mag. Živan Veselič |
 
V gozdarstvu usmerjamo razvoj gozdov. Če želimo biti pri tem uspešni, moramo biti sposobni na terenu prepoznati drevesne vrste, gozdne sestoje in gozdne rastlinske združbe oziroma njihova rastišča. Za določitev gozdne rastlinske združbe je potrebno poznati tudi grmovnice in nekatera zelišča. Vseh teh znanj se ni mogoče naučiti le iz knjig, znanje iz knjig oziroma predavanj je potrebno dopolniti s spoznanji na terenu. Zato je v študijskem programu Gozdarstvo in lovstvo na Višji strokovni šoli Postojna tudi pri tem predmetu predvideno primerno število ur terenskih vaj.
 

Slika 1: Na terenskih vajah študentje zbirajo herbarijski material drevesnih in najpogostejših grmovnih in zeliščnih vrst.Organizacije terenskih vaj smo se ravno pri predmetu Gojenje gozdov s fitocenologijo lotili še posebej zavzeto. Predmet je zelo obsežen in vključuje nauk o lesnatih rastlinah, ekologijo dreves z osnovami prirastoslovja ter pedologijo in fitocenologijo. Organizacija terenskih vaj pri tem predmetu je posebej zahtevna, ker si želimo v okviru omejenega razpoložljivega časa v rastiščno zelo pestrih slovenskih gozdovih študentom prikazati vse najpomembnejše gozdne združbe in njihova rastišča. Da bi si študentje laže uredili znanje o številnih gozdnih združbah, je nujno, da si jih ogledajo ločeno po posameznih fitogeografskih območjih in v zaporedju od nižjih do višjih leg ali obratno. Ker ima Višja strokovna šola sedež v Postojni, si je mogoče večino gozdnih združb submediteranskega fitogeografskega območja ogledati s krajšimi terenskimi »izleti«. Ogled gozdnih združb na silikatni matični podlagi oziroma na kislih tleh ter gozdne združbe Julijskih Alp in Dinaridov, ki se kljub podobni matični podlagi med seboj precej razlikujejo, pa je zahteval organiziranje celodnevnih ekskurzij.

Odločili smo se, da organiziramo ekskurzije na Pohorje, na Pokljuko in v snežniško-javorniške gozdove. Ekskurzije izvedemo v zaporednih sobotah ob koncu maja in v začetku junija, saj od Pohorja do Julijskih Alp obiščemo vedno višje ležeča rastišča in sledimo letnemu razvoju vegetacije na najvišje ležečih rastiščih. Zaradi smotrnosti izvedemo v zadnjih letih skupno ekskurzijo za redne in izredne študente. Študenti zelo pozitivno ocenjujejo ekskurzije, ki so koristna in prijetna dopolnitev teoretičnih razlag.

Na Pohorju nas ob številnih postankih pot vodi od Hoč proti Arehu in dalje proti Osankarici, na povratku pa skozi Šmartno na Pohorju do Slovenske Bistrice, v bližini katere si ogledamo še lep semenski sestoj doba na njegovem tipičnem nižinskem rastišču.

V snežniško-javorniških gozdovih začenjamo ekskurzijo blizu Pivke, z ogledom sestojev črnega bora, ki so osnovani na rastiščih bukve in drugih listavcev. Nadaljujemo z ogledom naravnih gozdnih združb od primorskega bukovja do subalpinskega bukovja, ki v dinarskem gorstvu tvori zgornjo gozdno mejo in se proti vrhu Snežnika nadaljuje z dinarskim ruševjem.

Obisk Julijskih Alp najprej izkoristimo za ogled gozdne združbe podgorskega in gorskega kisloljubnega bukovja s praprotjo rebrenjačo (pri Naklem), ki je v osrednji Sloveniji precej razširjena, na Primorskem pa je nimamo možnosti videti. Nato nas ob več postankih pot vodi na Pokljuko in dalje do planine Klek. Po gozdni cesti se vzpnemo do nadmorske višine, ki je le nekaj deset metrov nižja od prelaza Vršič. Po nekaj sto metrih položne poti dosežemo planino Klek, kjer se lahko na nadmorski višini več kot 1600 m seznanimo z gozdnima združbama macesnovja in alpskega ruševja. Dvakrat se nam je zgodilo, da zaradi snega, bodisi ker le-ta še ni skopnel ali pa je zapadel na novo, kljub poznemu datumu (v začetku junija) ne bi bilo mogoče doseči planine Klek. Poiskati smo morali rezervno pot – z avtobusom do Rudnega polja in nato dobre pol ure peš po planinski poti proti Velemu polju.

Zaradi slikovitosti pokrajine in gozdov zapustijo poseben vtis pri študentih zlasti najvišje ležeči gozdovi Snežnika in Julijskih Alp. Spomnim se, da so si, vzhičeni nad lepoto doživetega, ob gozdni cesti blizu planine Klek za spomin nabrali mlade macesne, ki so jih nato posadili ob svojih domovih. Veličasten vtis zapustijo tudi mogočna dobova drevesa v že omenjenem semenskem sestoju v Cigoncah blizu Slovenske Bistrice, pa za hojo nadvse mehko rastišče visokih barij na Pohorju in Pokljuki. Sicer je vsaka gozdna združba posebna po svojih rastiščnih in gozdnogojitvenih značilnostih. In v Sloveniji jih imamo na majhnem prostoru veliko zelo različnih! Pri predmetu Gojenje gozdov s fitocenologijo jih želimo največ spoznati kar najbolje in opisane ekskurzije k temu veliko prispevajo. Seveda pa so ekskurzije tudi priložnost za številne druge informacije o gozdu in gozdarstvu. Prispevajo tudi k zbližanju študentov in vseh drugih, ki sodelujemo v študijskem procesu, in bomo vsi kmalu sodelavci pri skrbi za slovenske gozdove. 

Slika 2: Ogled gozdnih združb in njihovih rastišč na terenu pod vodstvom izkušenih predavateljev je za študente zelo pomemben in tudi priljubljen.