Druga mednarodna konferenca o krožnem gospodarstvu | mag. Vanesa Čanji |
 
Druga mednarodna konferenca o krožnem gospodarstvu, ki je bila 11. in 12. maja v Ljubljani in Mariboru, je v ospredje postavila konkretne primere dobrih praks krožnega gospodarstva v Sloveniji, v EU in drugod po svetu. Te kažejo, da krožni koncepti niso več samo na papirju. Vse več je šampionov, ki so s trajnostnimi vrednotami in krožnimi snovnimi zankami uspeli na mednarodnem gospodarskem parketu. A te nove ideje in poslovne priložnosti ne ležijo kar ob poti. Do njih se najpogosteje pride s sodelovanjem in eksperimentiranjem, za kar je potreben miselni preobrat. Tudi v tem smislu, da je treba preprosto izstopiti iz varnega čolna že znanega in preverjenega ter poskusiti novo, drugačno. Z novimi in drugačnimi partnerji. Kaj je k tem spremembam v Sloveniji prispevala konferenca in kako pomembna je na tej dolgoročni poti povezovalna platforma Circular Change, pojasnjuje mag. Ladeja Godina Košir, voditeljica in izvršna direktorica Circular Change.
 
mag. Ladeja Godina Košir Foto: Taja Košir Popovič / Circular Change

mag. Ladeja Godina Košir Foto: Taja Košir Popovič / Circular Change

Katera ideja po vašem mnenju nosi takšno vrednost, da bi lahko prinesla konkretne spremembe v Sloveniji v smeri krožnega gospodarstva?

Tukaj in zdaj ima Slovenija edinstveno razvojno priložnost, da se vpiše med vodilne evropske države krožne tranzicije. Zunanje pobude so včasih tiste, ki nam pomagajo ozavestiti, kaj že imamo in kaj lahko še razvijemo, da postanemo mednarodno konkurenčnejši. S strani Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) je ob koncu leta 2016 prišlo zelo konkretno vabilo, da se Slovenija v regiji z implementacijo krožnega gospodarstva uveljavi kot zgled. Da postane »vez« med najrazvitejšimi evropskimi državami, ki so koncept krožnega gospodarstva ne le zapisale v svoje nacionalne strategije, temveč ga dejansko živijo, in med srednjo ter vzhodno Evropo, kjer države praviloma še niso prešle iz linearnih v krožne poslovne modele. PACE – Platform for Accelerating Circular Economy – je platforma, ki pod okriljem WEF povezuje vse kontinente na poti krožne preobrazbe.

Katero izmed konkretnih pobud, izrečenih na konferenci, bi izpostavili?

Na konferenci so bile predstavljene konkretne krožne prakse Škotske, Nizozemske, Brazilije, Češke, Slovaške, Italije in Slovenije – tako s področja nacionalnih strategij kot iz privatnega sektorja. Partnerstvo za zeleno gospodarstvo, ki ga v kabinetu predsednika vlade vodi državni sekretar Tadej Slapnik, je tisto vozlišče, ki lahko z vključevanjem različnih deležnikov in odločnimi potezami premiera in njegove ekipe spodbudi sistemski in celovit prehod Slovenije v krožno gospodarstvo. Posamezne gradnike imamo. Na ravni mest in lokalnih skupnosti, podjetij, kmetijstva, nevladnih organizacij, kreativnih industrij, raziskovalnih institucij. Imamo pametno specializacijo in SRIP za krožno gospodarstvo. Predvsem pa imamo prebivalstvo z visoko razvitim odnosom do okolja in naravne danosti, ki kličejo po tem, da postanemo »referenčna zelena država v digitalni Evropi«, k čemur nas je predsednik vlade pozval ob zaključku dvodnevne konference v Mariboru in tako tudi podal zavezo, da se konstruktivno odzovemo na vabilo WEF in vključimo v projekt PACE.

Omenili ste več segmentov slovenske družbe, ki imajo potencial za spremembe. Kdo ima največjo pripravljenost za spremembe?

Spremembe niso nekaj, k čemur bi ljudje po svoji naravi stremeli. Zanje se odločimo, ko postanejo neizbežne. Gospodarstvo je tisto, ki je izpostavljeno konkurenčnemu okolju, v katerem preživijo tisti, ki se pravočasno prilagodijo novim okoliščinam. Tisti, ki so ustvarjalni, inovativni, prodorni. Kar je danes še pomembnejše – tisti, ki znajo sodelovati tako, da svoje potenciale skozi sodelovanje krepijo.

Imate v mislih tradicionalno gospodarstvo, ki se mora prilagoditi, če hoče preživeti?

Med slovenskimi podjetji najdemo krožne prakse med tradicionalnimi industrijami, kot so papirništvo, metalurgija, kemijska industrija. Iz linearnih v krožne modele prehajajo tisti, ki so izvozno naravnani in jih k temu silijo naročniki. Tu lahko izpostavimo avtomobilsko industrijo, dobavitelje partnerjem v pohištveni industriji, gradbeništvu, tekstilni industriji. Spremembe se dogajajo na področju energetike. Prehod na obnovljive vire energije je nepovraten. Novi poslovni modeli se razvijajo v smeri prehoda od izdelkov k storitvam. V tem segmentu je še veliko priložnosti za slovenska podjetja. Za konkurenčnost v turizmu se je treba tudi vse bolj opirati na trajnostne rešitve in tu je butična ponudba, ki jo lahko omogoči Slovenija, posebej dragocena. K temu vključimo še kmetijstvo in ribištvo, naslednje močno področje za krožno gospodarjenje.

Kako se lahko te spremembe še pospešijo in akumulirajo?

Vse se vedno začne pri posamezniku, pri naših vrednotah in odločitvah. Če bodo krožne izbire – npr. nakup izdelkov brez embalaže, souporaba avtomobilov, storitve popravil in obnove, »second hand« trgovine, pametne rešitve pri upravljanju domov, poslovnih prostorov – postale časovno, finančno in tudi z vidika uporabniške izkušnje enako ali še bolj atraktivne kot obstoječe, se bomo zanje zagotovo radi odločali. Dokler pa to zahteva večji vložek na strani posameznika, je krog uporabnikov omejen.

Kakšen prispevek je k tem spremembam dala konferenca?

Zanimivo je, da je dogodek »2nd Circular Change Conference« mnogo močneje odmeval v mednarodni kot v slovenski javnosti. To, da smo na enem mestu – in to v Sloveniji – zbrali 30 vodilnih mednarodnih strokovnjakov s področja krožnega gospodarstva, vključili predstavnike različnih vladnih resorjev in v dveh dneh okoli 500 udeležencev, je zbudilo navdušenje in interes, da naše prakse na področju povezovanja deležnikov za prehod v krožni ekonomski model predstavimo v tujini.

Katerih bistvenih sporočil konference po vašem mnenju ne bi smeli spregledati v Sloveniji?

Če povzamem le tri od dogovorov, sklenjenih na konferenci:

Slovenija bo svojo strategijo razvoja utemeljevala na načelih krožnega gospodarstva in se z izoblikovanim akcijskim načrtom za prehod v krožno gospodarstvo aktivno vključila v projekt WEF – Platfrom for Accelerating Circular Economy (PACE) in ga predstavila na tradicionalnem srečanju Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu, januarja 2018.

Krožna tranzicija je utemeljena tudi na ustrezni alokaciji finančnih sredstev. Da bomo v regiji oblikovali nabor projektov, ki to tranzicijo podpirajo in jih pospremili s finančnimi viri, ki so na voljo, bomo v Sloveniji še pred poletjem organizirali regijsko delovno srečanje med banko Intesa Sanpaolo, EBRD in EIB.

Po vzoru Nizozemske, ki je leta 2016 predstavljala prvi »Circular Hotspot« v Evropi, Luxemburga, ki ta projekt nadaljuje letos, bosta Slovenija in Škotska stopili v kandidaturo za leto 2018. To Sloveniji odpira možnost za predstavitev dobrih krožnih praks in vzpostavitev konkretnih novih mednarodnih poslovnih priložnosti.

Kateri naj bi bili nadaljnji koraki Slovenije in platforme za krožno gospodarstvo?

V času tega pogovora sem v Riadu, kjer sem prav s predstavitvijo vključevalne platforme Circular Change in Slovenije ena od govornic na prvi Saudi Smart Cities konferenci. »Krožna misija« se nadaljuje z nezmanjšanim tempom.

Ob vseh že omenjenih dejstvih in priložnostih se iskreno veselim razvoja platforme Circular Change na področju vključevanja novih članov, mednarodne promocije njihovih dobrih praks, razvoja izobraževalnega programa Circular Change Academy, podpore globalnim nagradam WEF za krožne voditelje The Circulars, sodelovanju pri razvoju Evropske platforme za krožno gospodarstvo v Bruslju in vsem oblikam povezovanja, ki se razpirajo in skozi katere krepimo moč Slovenije kot države, ki je edinstvena v tem, da vstopa na mednarodno krožno igrišče ne le s krožnimi poslovnimi modeli, temveč tudi s krožno kulturo, ki omogoča udejanjanje krožne spremembe. Na to smo lahko ponosni prav vsi, ki to spremembo soustvarjamo. Pomemben akter je zagotovo tudi ekipa Fit medie.

Dr. Miro Cerar, predsednik Vlade RS in častni pokrovitelj konference, je poudaril: “Cilj Slovenije je, da postane zelena referenčna država v digitalni Evropi in regionalna voditeljica na področju sistemske tranzicije v krožno gospodarstvo. Vlada Republike Slovenije se zaveda, da gre pri prehodu v krožno gospodarstvo za velike, sistemske spremembe, a hkrati ne želi le zasledovati svetovnih trendov, ampak jih v prihodnosti tudi aktivno sooblikovati. Slovenija ima številne primerjalne prednosti, kot so naravne danosti, ugodna geostrateška pozicija, močne znanstveno raziskovalne institucije in “krožne prebojnike”, tako na strani gospodarstva kot lokalnih skupnosti, predvsem pa ozaveščeno in motivirano prebivalstvo.”