| Okoljske inovacije | | |
| Tomaž Popit, ki vodi razvojno in raziskovalno delo v trebanjskem Trimu je ves čas sredi novih zahtev, ki jih trg postavlja pred gradbeno panogo, ki je ta čas najbrž najbolj v žarišču prav zaradi energetsko učinkovitih rešitev pri gradnji stavb. Njihov razvojni oddelek se je doslej dokazal z več inovativnimi izdelki in bil zanje nagrajen. Najnovejši izziv? Od novega leta je po regulativi REACH prepovedana uporaba kroma. Slediti bo morala dobavna veriga. Bo? Sicer pa Tomaž Popit meni, da se trajnostna gradnja vedno bolj kaže v vseh fazah gradnje, že od prvih zasnov objekta. Je pa Trimo, pravi sogovornik, v zaključni fazi razvoja sistema ovoja za visoke stanovanjske gradnje kar predstavlja preboj sendvič panelov v nov tržni segment. | |
V produktih za vgradnjo materialov je od začetka tega leta po regulativi REACH prepovedana uporaba kroma v celotni dobavni verigi. Kaj to pomeni za gradbeno panogo in za vaše podjetje in kako zagotavljate »zelene dobavne verige«?
Že takoj v letu 2013, ko je bil krom uvrščen med rakotvorne in mutagene kemikalije v okviru uredbe REACH, smo z našimi dobavitelji odprli tudi temo za ukinitev vsebnosti kroma v njihovih proizvodih. Z njimi smo se srečevali predvsem pri vprašanjih korozijske zaščite pločevin, saj je znano, da je krom zaviralec korozije. Na kovini tvori dobro zaščitno plast proti rjavenju, kar je za gradbeno industrijo ključnega pomena, saj moramo upoštevati trajnostne vidike in stremeti k temu, da so naši produkti dolgo obstojni pri različnih vremenskih vplivih. K sreči znanost tako napreduje, da smo rešitve za ukinitev in zamenjavo kroma kmalu našli. Za nas to zdaj ne predstavlja posebnega problema. Smo pa zahteve regulative REACH vključili kot standard v fazi razvoja, kjer izločimo morebitne sporne produkte oziroma povprašujemo po izdelkih kjer, v tem primeru, uporabljajo korozijsko zaščito »Cr free«. Opažamo, da na evropskem trgu s tem ni bistvenih težav. Naši dobavitelji spremljajo regulative in jih upoštevajo. Večja neznanka je recimo kitajski trg, kjer smo morali vložiti bistveno več truda, da so nas sploh razumeli, zakaj ne želimo korozijske zaščite brez vsebnosti kroma. Tam se krom za korozijsko zaščito namreč še vedno uporablja brez posebnih omejitev. Podobno je v ZDA, kjer dobavitelji pločevin še nimajo te potrebe oziroma jih evropska regulativa ne zadeva.
Vendar brez zelene dobavne verige ne gre?
Zeleno dobavno verigo zagotavljamo s tesnim sodelovanjem z dobavitelji. V kolikor zaznamo kakršne koli novosti, ki bi lahko negativno vplivale na zdravje ljudi ali na okolje, se povežemo z dobavitelji in iščemo nove rešitve. Za vse vgrajene proizvode imamo varnostne liste, za katere je v podjetju odgovoren svetovalec za kemikalije, ki spremlja in nas opozarja na novosti v zakonodaji.
Zakonodaja je stroga. Koliko je trajnostna gradnja že praksa pri arhitekturnih rešitvah in koliko bolj želja, da proizvajalci gradbenih materialov in gradbinci upoštevajo zelene certifikate? Če jih, kje se to najbolj kaže? Ali ni bolj poudarjena predvsem energetska učinkovitost, drugi elementi manj?
Opažamo, da je trajnostna gradnja vedno bolj »realnost« in manj »želja«. To se kaže v vseh fazah gradnje in še posebej v fazi idejne zasnove objekta. Investitor vedno pogosteje zahteva gradnjo po trajnostnih načelih in vgradnji produktov, ki so certificirani po standardih in metodah za trajnostno ocenjevanje. Energetska učinkovitost je le eno izmed poglavij, ki so vključena v trajnostno ocenjevanje stavb. Ker pa so zahteve na področju energetske učinkovitosti predpisane z različnimi pravilniki, je to področje bolj poznano. Vendar ne bi rekel, da je bolj poudarjeno. Počasi, vendar vztrajno se veča pomen krožnega gospodarstva in vpliva proizvodov na okolje. Upošteva se poraba energije oziroma onesnaževanje okolja od osnovne surovine preko vgrajenega produkta do njegovega recikliranja. Naročniki, predvsem v poslovni in stanovanjski gradnji, mislim na zahodno Evropo, so informirani. Želijo si trajnostne gradnje, nasprotno pri industrijskih in trgovinskih objektih kjer naročniki večinoma izbirajo produkte, ki ravno še zadostijo regulativi.
Tudi Trimo pri svojih proizvodih dosega visoko energetsko učinkovitost. Kakšne so vaše rešitve po učinkih v primerjavi s konkurenco?
Trimo lahko s svojimi proizvodi in sistemskimi rešitvami izpolni zahteve najzahtevnejših predpisov s področja energetske učinkovitosti. Glede na zahteve po toplotni izolativnosti lahko investitor oziroma projektant izbere različne debeline fasadnih ali strešnih panelov. V panele je lahko vgrajena standardna mineralna volna ali mineralna volna z izboljšanimi toplotnimi lastnostmi, ki še dodatno izboljša energetsko učinkovitost celotne stavbe. Hkrati so tudi detajli vgradnje preverjeni z numeričnimi metodami. Tako zagotavljajo minimalen vpliv na spremembo toplotne izolativnosti. K visoki energetski učinkovitosti v širšem smislu pa Trimo pripomore tudi z učinkovito proizvodno linijo, pri kateri odpadno procesno toploto uporabi za segrevanje sanitarne vode. Razsvetljava v podjetju pa je izvedena z visoko učinkovitimi svetilkami.
Med mednarodnimi referenčnimi priznanji je zagotovo britansko BRE, s katerim so vam kot prvemu proizvajalcu fasadnih in strešnih elementov z jedrom iz mineralne volne podelili najvišjo oceno A+. Za katere konkurenčne prednosti in rešitve ste prejeli to oceno?
Oceno A+ smo prejeli za družino fasadnih in strešnih produktov Trimoterm in Qbiss One, ki so bili ocenjeni po metodologiji BREEAM. Ocena je podeljena na podlagi podatkov o proizvedenih količinah za celo leto. Pri tem se upoštevajo podatki o vseh dobavljenih materialih, proizvedenih produktih, nastalih odpadkih in njihovi reciklaži, porabljenih energentih in vodi. Postopek ocenjevanja je relativno zahteven in tudi dolgotrajen. Lahko rečemo, da poleg ocene za produkte odraža tudi način delovanja celotnega podjetja.
Življenjski ciklus izdelka je temelj krožnega gospodarstva in trajnostnega razvoja. To izhodišče morate upoštevati pri razvoju izdelka. Za direktorja razvoja je torej vsak izdelek izziv, kaj z izdelkom po njegovi uporabi?
Vsekakor je to izziv. V našem primeru relativno oddaljen, ker so naši produkti v nekaterih objektih vgrajeni že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja. To sicer dokazuje, da so paneli izvrsten produkt, ki pa jih bo potrebno in jih je že potrebno reciklirati. V Trimo skrbno ločujemo odpadke. Odstranjujemo jih bodisi na za to primerna odlagališča oziroma jih vračamo v primarni proces, kjer se ponovno uporabijo. Ko so paneli, ki predstavljajo večinski del naših produktov, iz objektov odstranjeni, se lahko bodisi ponovno uporabijo ali pa gredo na odpad, kjer izolativno jedro ločijo od pločevine. Potem gresta surovini vsaka v svoj primarni proces nazaj.
Kaj pa novosti?
Se že pojavljajo poslovni modeli kjer je ovoj stavbe v najemu in se ga po izteku življenjske dobe demontira, reciklira in ponovno uporabi. Predvsem je to zanimivo pri materialih, ki so energetsko potratni, kot na primer aluminij.
Razvojni in raziskovalni oddelki v podjetjih šele v zadnjem obdobju postajajo srce poslovanja v tistih družbah, ki znajo gledati v prihodnost. Kako je s sredstvi za razvoj izdelkov, koliko prednjačijo okoljske zahteve naročnikov in koliko sredstev pridobite na razpisih?
Sredstva za razvoj v prvi vrsti zagotovi podjetje, če je razvojno naravnano. Dodatna oziroma ostala sredstva pridobimo na trgu bodisi preko razvojnih projektov z naprednimi kupci, ki zahtevajo več kot na trgu lahko dobijo, bodisi s sredstvi iz evropskih oziroma slovenskih raziskovalno razvojnih razpisov.
Največ sredstev smo pridobili iz EU razpisov, 7OP, HOR 2020, in iz slovenskih R&R razpisov ter strukturnih skladov. Z njimi pokrivamo pomemben del naših programov, ki so usmerjeni delno v raziskovalne razvojne projekte in delno v zadnjo fazo razvojnih projektov do vstopa na trg.
Vaši dosežki v sistemu ravnanja z okoljem? Kaj menite o sistemu EMAS, za katerega se podjetja v Sloveniji redko odločajo. Zakaj?
Zaveza k trajnostnemu delovanju najprej temelji na odgovornosti do soljudi, naravnega in ekonomskega okolja. To pomeni, da nenehno ustvarjamo inovativne rešitve in uspešno razvijamo okolju prijaznejše proizvode, tehnologije, zmanjšujemo izpuste, skrbno ravnamo z odpadki, učinkovito uporabljamo naravne vire in razvijamo nove, izvirne trajnostne rešitve. V letu 2016 smo bili uspešni na ključnih področjih okoljskega delovanja, pri čemer smo uspešno obvladovali nizke količine komunalnih odpadkov, obdržali pa smo delež sortiranih odpadkov na zavidljivi ravni v obliki sekundarnih surovin. Izkoriščamo lastno, sončno električno energijo, pridobljeno s pomočjo Trimovega produkta »Trimo EcoSolar PV panel«. Proizvedena količina energije je bila nekoliko višja kot leto poprej. Dobro smo obvladovali porabo hlapnih organskih snovi, saj je bila bistveno nižja glede na dovoljeno ciljno količino. Vse izmerjene vrednosti emisij v okolje so pod zakonsko dovoljeno mejo.
V podjetju med drugimi že dolga leta uspešno vzdržujemo certificiran sistem ravnanja z okoljem po ISO 14001 in na tem področju beležimo dobre rezultate. O uvedbi standarda EMAS smo v preteklosti že razmišljali, vendar nikoli do te mere, da bi ga ukrojili v naš poslovni sistem. Razumevanje potreb in pričakovanj vseh zainteresiranih strani so namreč naše glavno gonilo razvoja in izboljševanja.
Načrti v letu 2017?
Leto 2017 je leto zaključevanja aplikativnih razvojnih projektov s področja ovoja stavb. V lanskem letu smo pridobili sredstva na dveh razvojno raziskovalnih razpisih. V okviru Hor 2020 bomo zaključili z razvojem inovativnega steklenega fasadnega sistema in ga pripravili za nastop na trg. V okviru slovenskega razpisa pa bomo razvili oziroma prišli do prototipov več produktnih rešitev, ki bodo osnova za kompleksnejše fasadne sisteme za področje stanovanjske gradnje in poslovnih objektov.
