Evropsko računsko sodišče |
 
Ugotovitev Evropskega računskega sodišča o izkoriščanju celotnega potenciala omrežja Natura 2000 je diplomatska, torej politična, a vendar zelo sporočilna. Pojasnjuje, da glede izvajanja direktive o pticah in habitatih obstajajo jasni znaki, »da ima omrežje Natura 2000 pomembno vlogo pri stabilizaciji habitatov in vrst v neugodnem stanju, zlasti tam, kjer so bili v zadostnem obsegu sprejeti ohranitveni ukrepi …« Vendar, dodaja, pa se splošno stanje vrst in habitatov v EU v obdobju 2007 – 2012 ni bistveno spremenilo, saj je veliko habitatov in vrst v neugodnem stanju, pomemben delež le-teh pa se dodatno slabša. To pomeni, da je Evropsko računsko sodišče kot kritično ocenilo stanje narave v EU in naložilo Komisiji več priporočil, kaj je potrebno spremeniti in izboljšati.
 

gozdPrav Natura 2000 je osrednje vozlišče presoje, kaj se dogaja z naravo v EU in kaj bi naj države storile za biotsko raznovrstnost. Predvsem ko gre za ohranitvene ukrepe in za ustrezne mehanizme financiranja. Za članice EU je največji izziv in usmeritev Direktiva o pticah in habitatih, saj opredeljuje standarde za varstvo narave. V EU omrežje Natura 2000 pokriva več kot 18 % kopenskih površin in okrog 6 % morskih območij. Sestavljeno je iz več kot 27.000 kopenskih in vodnih območij oziroma skupaj več kot milijon kvadratnih kilometrov površin.

In kaj varuje Natura 2000 v EU? Veliko. Ščiti okrog 230 naravnih habitatov ter skoraj 1.200 živalskih in rastlinskih vrst ter 200 vrst ptic. Kakor je zapisalo Evropsko računsko sodišče, se območje Natura 2000 po velikosti in značilnostih precej razlikujejo. Vključujejo od manjših območij podzemnih jam do velikih območij, ki obsegajo več sto tisoč hektarjev velikih gozdov, od pristanišč do divjine ter do kmetijskih površin, nekdanjih dnevnih kopov ali vojaških oporišč.

Izguba biotske raznovrstnosti je glavni izziv za EU

Natančnejša slika pove, da 46 % celotnega omrežja Natura 2000 pokrivajo gozdovi, 38 % kmetijski ekosistemi, 11 % traviščni sistemi, 16 % resove in grmišča, 11 % mokrišča in jezera, del omrežja pa so tudi reke in obalni ekosistemi. Morda je še zanimiv podatek o priznanih biogeografskih regijah v Evropi. Priznanih je 11, od tega v EU 9. Pri biogeografskih regijah gre za habitatne tipe in vrste, ki živijo v podobnih okoljih v različnih državah. Evropske biogeografske regije so: alpska, anatolska, arktična, atlantska, črnomorska, borealna, celinska, makaronezijska, sredozemska, panonska in stepska.

Izguba biotske raznovrstnosti je po mnenju Evropskega računskega sodišča eden glavnih okoljskih izzivov za EU. Razmere niso dobre. Članice se odločajo za različne modele upravljanja in financiranja omrežja Natura 2000. V Franciji, Romuniji in na Poljskem za to skrbi nacionalni organ, drugod je odgovornost prenesena na regionalne organe, na primer v Nemčiji in na Poljskem. V povzetku ugotovitev Evropskega računskega sodišča vzbuja pozornost naslednji stavek: Socialno-ekonomske dejavnosti na območju Natura 2000 niso prepovedane, toda države članice morajo zagotoviti, da se stanje teh območij ne slabša. Sprejeti morajo tudi ohranitvene ukrepe, ki so potrebni za vzdrževanja ali obnovitev ugodnega stanja ohranjenosti zavarovanih vrst in habitatov.

Vendar te možnosti niso bile v celoti izkoriščene. Saj članice EU omrežja 2000 niso upravljale dobro. Tudi finančna sredstva EU niso bila mobilizirana za podporo upravljanju omrežja Natura 2000. Še več – za obdobje 2014-2020 niso bile v celoti upoštevane finančne potrebe za ohranitev biotske raznovrstnosti, sheme financiranja EU pa niso bile prilagojene ciljem območij Natura 2000. Kot je pravilo pri presoji o uspešnosti okoljskih ukrepov, tudi Evropsko računsko sodišče poudarja, da nima pravih informacij o uspešnosti omrežja. Tudi zaradi tega ne, ker so se kazalniki nanašali le bolj na splošne cilje.

Pri upravljanju Nature 2000 je nujno usklajevanje

Kako naprej? Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 kot prvi cilj navaja, da je potrebno do leta 2020 zaustaviti slabšanje stanja vseh vrst in habitatov, ki jih zajema zakonodaja EU o varovanju narave. Ta cilj zahteva štiri ukrepe: dokončno vzpostavitev omrežja Natura 2000 in zagotovitev dobrega upravljanja, zagotoviti primerno financiranje Nature 2000, dvigniti ozaveščenost in vključenost deležnikov, izboljšati ter racionalizirati spremljanje in poročanje. Usklajevanja med različnimi deležniki je premalo. Pri upravljanju omrežja Natura 2000 bi morali sodelovati številni sektorji, zlasti okoljski, kmetijski, sektor urbanističnega načrtovanja, industrijsko razvojni sektor in turistični sektor.

Ko Evropsko računsko sodišče ocenjuje izvajanje načrta spremljanja programov Natura 2000 in ga ocenjuje kot neustrezno, zapiše: Na nacionalni ravni so imele samo tri (Španija, Francija in Romunija) od petih revidiranih držav članic podrobne načrte za spremljanje stanja ohranjenosti nekaterih naravnih habitatov in vrst. V Franciji je bilo izvajanje teh načrtov spremljanja bodisi omejeno ali je zamujalo zaradi znatnih stroškov, ki so pri tem nastajali. V Romuniji se je edino posebno spremljanje, ki ga je Sodišče ugotovilo pri reviziji, nanašalo na populacijo medvedov. V odgovoru na anketo Sodišča je dvanajst držav članic (Belgija, Bolgarija, Češka republika, Danska, Estonija, Irska, Latvija, Malta, Avstrija, Portugalska, Slovenija in Slovaška) potrdilo, da poleg dejavnosti spremljanja, o katerih morajo v skladu z direktivo o habitatih poročati vsakih šest let, redno izvajalo dodatne dejavnosti spremljanja .

Kljub sprejetemu Programu trendi niso ugodni

In kako je v Sloveniji? Ne prav dobro.

V Poročilu o okolju 2016 ni celovite analize, kako je z ohranjanjem biotske raznovrstnosti v Sloveniji in z upravljanjem območja Natura 2000. Iz dela, ki govori o biotski raznovrstnosti, pa je vendarle nekaj zanimivih ocen in informacij: Stanje vrst, katerih življenjski prostor je kmetijska krajina, in habitatnih tipov, ki so vezani na ta življenjski prostor, se slabša tako pri specializiranih travniških vrstah in habitatnih tipih kot pri generalistih. Kmetijstvo je tudi zaznano kot največja grožnja zagotavljanju ugodnega stanja evropsko pomembnih vrst in habitatnih tipov.

Velik del habitatnih tipov, piše v poročilu, vezanih na vode, je prav tako v slabem stanju ohranjenosti, vključno z barjanskimi in mokriščnimi. Prezimujoče vodne ptice pa kažejo stabilno stanje. Antropogeno spreminjanje vodnih ekosistemov je druga največja grožnja evropsko pomembnim vrstam.

Stanje specializiranih vrst ptic kulturne krajine odraža stanje res tipičnih vrst, ki se hranijo v kulturni krajini in ga prikazujejo tri vrste. Populacija bele štorklje (Ciconia ciconia) v Sloveniji je ustaljena. Populacija kosca (Crex crex), značilnega gnezdilca ekstenzivnih travnikov, niha, v daljšem obdobju pa se je populacija zmanjšala. Velikost populacije velikega skovika (Otus scops), vrste ekstenzivne kulturne krajine, upada, razen na Ljubljanskem barju. Po obstoječih podatkih o trendih populacij ptic poročilo ugotavlja, da se stanje habitatov v kulturni pokrajini slabša.

Ugodno stanje ohranjenosti v Sloveniji dosega slaba polovica habitatnih tipov. V slabšem stanju so zlasti sladkovodni, mokriščni, barjanski in traviščni habitatni tipi. Stanje ohranjenosti vrst v Sloveniji kaže, da ima le dobra četrtina vrst ugodno stanje, prav tako so neugodni tudi trendi. V letih 2007 – 2012 se je delež vrst z ugodnim stanjem ohranjenosti sicer povečal, vendar se je povečal tudi delež vrst s slabim stanjem ohranjenosti. Stanje populacije medveda je ocenjeno kot ugodno. Rjavi medved je življenjsko vezan na velika gozdna območja, ki so v Sloveniji predvsem visoko kraški gozdovi jelke in bukve, zato kazalec hkrati posredno odraža tudi ohranjenost te gozdne krajine, večinoma uvrščene v območje omrežja Natura 2000, piše v poročilu.

Slovenija je sprejela Program upravljanja območij Natura 2000, za zavarovana območja pa načrte upravljanja zavarovanih območij. Vendar Natura 2000 tudi zaradi ocen, kakšno razvojno priložnost nudijo ta območja, zasluži slovenski premislek in odmev na vsebino ugotovitev Evropskega računskega sodišča.