Certificiranje stavb po načelih trajnostne gradnje pri nas še v povojih – EOL 117

LEED in BREEAM certifikacijski shemi, globalno najbolj razširjeni

LEED je shema, ki jo je razvil Green Building Council US (USGBC) in vrednoti projekte v vseh fazah izvedbe – od projektiranja, gradnje do obratovanja in vzdrževanja vseh vrst objektov. Shemo BREEAM je razvil Building Research Establishment iz Velike Britanije. Samo po najbolj razširjeni shemi LEED je globalno registriranih že preko 115.000 projektov v več kot 160 državah. BREEAM je prisotna v 77tih državah in ima 2.242.381 registriranih stavb. Po ocenah USGBC bodo le na ameriškem trgu stavbe certificirane po metodi LEED pomenile 1,2 milijarde dolarjev energetskih prihrankov, 149,5 milijarde dolarjev prihrankov stroškov vode, 715,2 milijarde dolarjev prihrankov pri stroških vzdrževanja in 54,2 milijarde dolarjev prihrankov pri stroških odpadkov (velja za obdobje od 2015 do 2018, vir: ww.usgbc.org/articles/green–building-facts).

Zaveza EU k trajnostni gradnji pomenila preskok v razmišljanju

V Sloveniji še ni certificirane stavbe po LEEDu. Na Hrvaškem je certificirana ena poslovna stavba, ki je bila zgrajena leta 2013. Nekatere stavbe, ki so pri nas trenutno v gradnji, bodo certificirane. Po besedah Eleonore Sablone so bili začetki, leta 2008, v Italiji težki, ko so uvajali trajnostno certificiranje. Danes je drugače, saj ljudje sedaj vedo, o čem govorijo. Pri preskoku je pomagala tudi sprememba Evropske Direktive. EU komisija se je zavezala, da bodo leta 2020 vsi narodi v EU dosegli določeno stopnjo trajnostnega razvoja. Zaveza vključuje vsa področja, tudi javno gradnjo, za katero je do leta 2020 predvideno, da bo trajnostna. Trg trajnostne gradnje naj bi do leta 2050 narastel za 780 % (5,3 milijarde m² prostora po svetu), kar je tudi velika poslovna priložnost.

Stavbe so močan onesnaževalec okolja

Sektor stavb ima največji vpliv na podnebne spremembe. Industrija lahko ohranja meje CO2 emisij, pri stavbah ni tako. Pri stavbah emisije nenehno naraščajo. Z evropskim programom 2020 smo pred izzivom, da to spremenimo. Stanje stavb, v katerih delamo, živimo, je zelo pomembno za naše zdravje. Stavbe, v katerih so pisarne, npr. s slabo ventilacijo, slabo osvetljavo, izolacijo itd., so lahko velik problem za podjetja, saj zmanjšujejo produktivnost ljudi.

Ključen je celostni pristop

S trajnostno gradnjo lahko zmanjšamo porabo energije med 24 % do 50 %, znižamo emisije CO2 med 33 % in 39 %, zmanjšamo porabo vode za 40 %. V Evropi so lahko ti rezultati še boljši, saj zelo dobro zmanjšujemo količino odpadkov. Kriterij EU komisije za trdne odpadke, ki izhajajo iz podrtja ali gradnje stavbe, je 70 % do leta 2020. Pri trdnih odpadkih govorimo o odpadkih, ki jih generirajo prebivalci stavbe, in gradbenem materialu, ki nastane pri podrtju ali pri gradnji. Pomemben trajnostni princip trajnostne gradnje je tudi promocija zdravja in dobrega počutja znotraj stavbe (svež, kvaliteten zrak, akustične zmogljivosti stavbe, dnevna svetloba, toplotno udobje itd.). Drug trajnostni princip je ohranjanje zelene pokrajine, nega urbanega okolja, kako delamo z vsemi zunanjimi površinami in kako zgradbe vplivajo na zunanje okolje. Graditi je potrebno odporne in fleksibilne strukture, ki bodo podaljšale življenjski cikel zgradbe. Pomembno je, da je stavba dobro povezana z okolico. Na koncu je potrebno oceniti še vse faze življenjskega cikla stavbe (gradnjo, uporabo, vzdrževanje, rušenje).

Trajnostna gradnja ni priložnost le za arhitekte

Svetovno združenje za trajnostno gradnjo (WGBC) je globalno omrežje vseh združenj za trajnostno gradnjo po svetu. Danes je po svetu preko sto združenj, ki so povezana s Svetovnim združenjem za trajnostno gradnjo. So v različnih fazah razvoja, nekatera so v nastajanju, druga že uveljavljena. V Evropi imamo še evropsko regionalno omrežje, ki vključuje 30 nacionalnih združenj za trajnostno gradnjo, v katerem je tudi slovenski GBC. Omrežje združuje več kot 3.500 evropskih podjetji, ki so predstavniki vseh deležnikov v gradbeništvu in industriji. Trajnostna gradnja ni dobra priložnost le za arhitekte in investitorje, temveč za vse deležnike.

Učinkovitost trajnostne gradnje se meri z različnimi shemami

Trajnostno gradnjo merimo z ocenjevalnimi shemami, ki merijo učinkovitost trajnostne stavbe. Do leta 2016 je bilo po svetu certificiranih 1.04 milijard kvadratnih metrov zelenega gradbenega prostora. Svetovni GBC nas ne zavezuje k uporabi določene sheme, saj verjamejo, da vsak ocenjevalni sistem dosega določen nivo kvalitete, standard transparentnosti, znanja itd. Nacionalni GBC večkrat prepoznajo, katera shema je najbolj primerna za državo in jo promovirajo. Certifikacijske sheme so uporabne za različna področja.

Prednosti ocenjevanja ali zakaj po certifikat

Raziskave kažejo, da ima gradbeni sektor največji potencial za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. S pomočjo neposrednih intervencij v stavbah, kot so zamenjava vrste goriva, energetske učinkovitosti, uporaba obnovljivih virov energije (UNEP, 2016) je potencial prihranka celo do 84 gigaton CO2 (GtCO2) do leta 2050. Tu so še energetske koristi, ki pravijo, da je v gradbenem sektorju do leta 2050 potenciala za 50 % energetskih prihrankov, kar bi podprlo omejevanje dvigovanja temperature do 2°C (nad predindustrijsko stopnjo). Ekonomske prednosti predvidevajo od € 280 do € 410 milijard energetskih prihrankov (ekvivalent dvojni letni potrošnji elektrike v Ameriki) – Evropska komisija 2015. Družbene prednosti obsegajo 101 % povišanje možganskih funkcij. Poveča se produktivnost, saj raziskave kažejo, da boljša, kot je kvaliteta zraka v notranjosti stavbe, višja je produktivnost, ki se lahko poveča tudi za 8 %.

BREEAM, prvi okoljski ocenjevalni sistem

Shema BREEAM je globalno razširjena in uporabljana, vzpostavljena je bila že leta 1990. Je okoljska ocenjevalna shema, ki je prostovoljna, neodvisna, celostna, usmerjena na potrošnika. Prisotna je v 77tih državah in ima 2.242.381 registriranih stavb. Kar je v LEADu m² je v BREEAMu količina certifikatov. V Evropi ljudje raje izberejo BREEAM, ker je bolj fleksibilen in ciljno orientiran. Pri shemi BREEAM so razumeli, da se včasih ne da renovirati vsega in da se je potrebno osredotočiti le na posamezne dele. Tako so za ta del postavili nekaj kategorij. Prva kategorija obsega vlakna in strukturo (dnevna svetloba, energija itd.), druga osnovne storitve (gretje, hlajenje ipd.), tretja lokalne storitve (osvetljevanje, lokalno gretje in hlajenje itd.), četrta pa notranje oblikovanje (kvaliteta zraka, toplotno udobje itd.). Lahko se certificirajo vse štiri ali pa le ena.

LEED certifikacijska shema in pridobivanje točk

Za pridobitev certifikata LEED je potrebno doseči 40 točk, za srebrni certifikat 50, za zlatega 60, za platinum 80 od skupno možnih 110 točk. Znotraj LEAD lahko certificiramo posamično, npr. stavbne operacije in vzdrževanje, razvoj soseščine, notranji dizajn in konstrukcijo, domove itd. LEAD shema je razdeljena na posamične kategorije: poraba vode, učinkovitost energije, materiali in viri, inovacija in dizajn in druge kategorije, ki so odvisne od tega, kakšno stavbo certificirate (različno za šole, bolnišnice itd.). Za vsako kategorijo je potrebno narediti nekaj obveznega. Na voljo so tudi prostovoljne točke, za katere se odloči interesent sam, da jih osvoji.