Pogovor z mag. Jožetom Torkarjem |
 
Koncept pametnih mest se je že udomačil na globalni in evropski ravni. Tudi v Sloveniji je na to temo vse več posvetov, konferenc, tudi razvojnih projektov. In seveda komercialnih ponudb, saj prognoze za naslednja desetletja kažejo pospešeno rast prebivalstva, ki bo živelo v mestih. Med prodornimi ponudniki celovitih rešitev za mesta je Petrol. Mag. Jože Torkar, direktor energetskih rešitev v Petrolu, pojasnjuje Petrolovo razumevanje pametnih in kognitivnih mest ter njihovo ponudbo. Zlasti pa izpostavlja razvojna prizadevanja na tem področju in številne reference v Sloveniji in širši regiji. Dobre reference pa zmeraj odpirajo nove priložnosti, poudari Jože Torkar. Zato v prihodnosti pričakujejo praktično eksponentno rast.
 
mag. Jože Torkar - foto: Boštjan Čadej

mag. Jože Torkar

Veliko je definicij pametnih mest, predvsem prevladujejo tiste, ki poudarijo tehnološko plat razvoja. Kako jih razumete vi?

Pametno mesto pametno prepoznava svoje kulturne, športne in gospodarske specifike ter ustvarja odlične pogoje za življenje in delo svojih prebivalcev. Strinjam se, da večinsko razumevanje koncepta pametnih mest temelji na tehnologijah. Čeprav pametne tehnološke rešitve res lahko rešijo marsikateri izziv in mestom prinesejo prihranke, smo v Petrolu prepričani, da na temeljne izzive sodobnega časa in prihodnosti lahko zares odgovori le kognitivno mesto.

V čem je razlika med tema dvema konceptoma?

Kognitivno mesto na prvo mesto postavi prebivalca mesta in njegove potrebe. V kompleksni celoti ne smemo spregledati človeka, kateremu je vse namenjeno. To prepogosto pozabljamo v morda kar naivnem navdušenju nad tehnološkim napredkom, ki je zelo hiter na številnih področjih.

Tehnološki napredek lahko pomeni tudi veliko večjo ranljivost, socialno razslojevanje in druge negativne posledice, kar se vnaprej ne vidi.

Tega se zavedamo, zato dajemo varnosti sistemov posebno težo.

EU si na politični ravni izrazito prizadeva za pametna mesta, ponudba na trgu raste. Kako vi opažate ta trend na trgu? Kako intenzivno si mesta prizadevajo postati pametna?

Prizadevanja mest gredo intenzivno v to smer. Trg je preplavljen s ponudniki “pametnih” rešitev.

Vendar je potrebno ločiti zrno od plevela in prepoznati tiste ponudnike, ki mestom res lahko prinesejo realno dodano vrednost. Predvsem morajo poznati procese in komunikacijske poti v mestih in jih pomagati optimizirati.

Kje v Petrolu vidite največji potencial oziroma izziv slovenskih mest na poti k pametnim mestom oziroma občinam?

Ne bi se omejil samo na slovenska mesta, saj smo intenzivno prisotni v širši regiji. Izzivov ali priložnosti je veliko, praktično na vseh ravneh. Naj omenim nekaj najpomembnejših: pametni sistemi daljinskih ogrevanj – gre za transformacijo v 4. generacijo daljinskih ogrevanj -, pametna voda, gre za proizvodnjo in distribucijo pitne vode, pametna javna razsvetljava, pametne zgradbe, pametni dom, pametna mobilnost, …

To so vsa področja, na katerih že aktivno delate v Petrolu.

Res je, uspešne reference imamo na vseh navedenih področjih. Z gotovostjo lahko trdim, da smo kot ponudnik storitev pametnega upravljanja v samem vrhu rešitev za pametna mesta. Kot prepoznaven regijski akter zagotavljamo upravljanje s petimi področji, ki so za mesta ključnega pomena: energija, objekti, infrastruktura, okolje in mobilnost.

Za mesta oziroma občine je celovitost upravljanja teh strateških področij najbrž dodatna vrednost.

Zagotovo. Nudimo neprekinjeno optimalno upravljanje z vsemi strateškimi področji, da dosežemo dogovorjene cilje. Seveda se jih trudimo preseči. Še nedolgo tega smo delovali po konceptu MUSCO (Multi Utility Service Company), sedaj pa smo ga nadgradili v edinstven Petrolov poslovni koncept MUMESCo (Multy Utility, Mobility and Environmental Service Company).

V čem je edinstvenost vašega koncepta?

Na enem mestu soustvarjamo razvoj regij, občin, javnega in storitvenega sektorja, industrije in gospodinjstev. Investiramo v projekte energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije kot gibal razvoja ter jamčimo doseganje prihrankov energije. Vodilo razvoja družbe Petrol je celovita energetska oskrba s poudarkom na učinkoviti rabi energije in odgovornemu ravnanju z viri. To je koncept, ki vodi v krožno gospodarstvo, k čemur stremi tudi EU.

Naše rešitve vključujejo proizvodnjo, distribucijo in dobavo energije. Z optimizacijo vseh sistemov distribucije in delovanja ter z upravljanjem rabe energije skrbimo za učinkovitost. Trajnostni krog sklenemo s ponovno uporabo odpadnih snovi kot virov nove energije in razvojem trajnostne mobilnosti.

Koliko strokovnjakov v Petrolu dela na projektih pametnih mest?

Več kot 400 naših strokovnjakov. Zavedamo se, da so podatki eden izmed strateških ključev do pametnega mesta. Če želijo mesta učinkoviteje upravljati s svojimi viri in izboljšati svoj ogljični odtis, potrebujejo zanesljive podatke o porabi energije in vode ter s tem transparenten vpogled v stanje svoje infrastrukture. V Petrolu pomagamo izkoristiti vse ključne informacije, ki jih ima mesto na voljo. Pri tem se naslonimo na senzoriko, ki je že vgrajena, in po potrebi dodamo novo. Ključni podatki so preko tehnološke platforme na voljo vsem zainteresiranim deležnikom. To pomeni, da lahko do podatkov o rabi energije v javnih stavbah, o učinkovitosti lokalne infrastrukture, kot so vodovodno omrežje, omrežje daljinskega ogrevanja, javna razsvetljava idr., dostopajo tako vodstva mest, upravljavci javnih gospodarskih služb kot tudi meščani. Ko imaš enkrat prave podatke, je slika o porabi in stroških jasna. S tem pa tudi možnosti za potencialne prihranke. Te možnosti so običajno velike.

Evropska komisarka Violeta Bulc poudarja, da EU nujno potrebuje nov model javno zasebnega partnerstva na več področjih, med drugim tudi pri razvoju pametnih mest. Kako vi ocenjujete obstoječe modele javno zasebnega partnerstva? Kaj bi bilo na tem področju potrebno spremeniti? Kaj ponujate v Petrolu?

Na trgu obstaja veliko dobro izdelanih javno zasebnih partnerstev, kot so: BOT (build–operate–transfer), BOOT (build–own–operate–transfer), BOO (build–own–operate), BLT (build–lease–transfer), DBFO (design–
build–finance–operate), DBOT (design–
build–operate–transfer), DCMF (design–
construct–manage–finance).

Na področju energetike se najpogosteje uporabljata modela EPC (Energy Performance Contracting) in ESC poslovni model (Energy Supply Contracting).

Podjetja, ki ponujamo celovite rešitve mestom, imamo veliko potrebnega znanja, da lahko ponudimo mestom win-win-win partnerstva, tako za mesto, prebivalce kot zasebnega partnerja. Največji izziv vidim v premajhni osveščenosti javne sfere o sinergijskih učinkih tovrstnih partnerstev. Mesta morajo investirati v izobraževanje svojega osebja na tem področju ali sklepati partnerstva z ustreznimi svetovalnimi podjetji, ki imajo veliko mednarodnih izkušenj na tem področju.

Ko enkrat vsi spoznamo prednosti, se vzpostavi potrebno zaupanje vseh udeležencev v konkurenčnih dialogih. Tako lahko dosežemo dogovor, ki prinaša dodano vrednost vsem udeležencem.

Lahko v nekaj besedah razložite modela ESC in EPC?

Pri ESC gre za pogodbeno oskrbo z energijo, pri kateri načrtujemo, financiramo in izvajamo ukrepe prenove ogrevalnih in hladilnih sistemov v objektih ter izgradnje ali obnove daljinskega ogrevanja. Vložena sredstva se povrnejo s plačilom za dobavo energije.

Pri EPC pa gre za pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije in vode. Po tej pogodbi načrtujemo, financiramo, izvajamo in upravljamo z ukrepi za učinkovito rabo energije in vode, vložek pa si povrnemo z udeležbo v deležu privarčevanih izdatkov za porabljeno energijo, vodo, vzdrževanje in upravljanje.

Kako se vam v praksi obnesejo ti projekti?

Res dobro. Če izvzamem en projekt, pri katerem smo imeli nekaj začetnih težav z dobavljeno opremo, ki ni izpolnjevala standardov in smo jo morali zamenjati, nimamo prav nobene slabe izkušnje. Pri vseh projektih dosegamo začrtane rezultate ali jih celo presegamo.

Katere reference bi izpostavili?

V zadnjih dvajsetih letih smo izvedli več sto projektov na področju energetske učinkovitosti. V enem letu našim partnerjem skupaj prihranimo v povprečju okoli 6 milijonov evrov. S tem, ko se nam odpirajo novi, veliki projekti, bodo ti prihranki bistveno narasli. Za ilustracijo bom navedel nekaj primerov. V Mestni občini Kranj smo v 16 objektih rabo energije znižali za 52 % letno. V Beogradu z optimizacijo sistema daljinskega ogrevanja letno prihranimo okoli 1,5 milijona evrov. V Kopru smo z 2,3 milijonsko investicijo zamenjali in predelali 5.300 svetilk, prenovili 248 prižigališč ter vzpostavili energetsko knjigovodstvo in center za prijavo napak v delovanju. S tem smo dosegli letni prihranek električne energije 2,3 milijona KWh.

Zelo zanimiva je pogodba z Bolzanom za tehnično-ekonomsko optimiranje sistema daljinskega ogrevanja v mestu. Cilj je znižati izgube na distribucijskem sistemu daljinskega ogrevanja za 5 odstotkov. S tem bi znižali rabo primarnega energenta za odstotek ali odstotek in pol. Projekt sofinancira EU v okviru programa Sinfonia – Bolzano Smart City. S tem projektom naj bi Bolzano postal model dobre prakse za nadaljnji razvoj pametnih mest. Tudi v bolgarski prestolnici Sofija delamo podoben projekt. V prihodnje predvidevamo izjemno rast tovrstnega povpraševanja, saj nam uspešne reference odpirajo trg.

Kako EU in Slovenija spodbujata razvojne korake na poti k pametnim mestom?

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo podpira razvoj pametnih skupnosti v okviru javnega razpisa za izbor operacij “Podpora strateškim razvojno inovacijskim partnerstvom na prioritetnih področjih pametne specializacije”. Petrol sodeluje v treh stebrih: pametna mesta in skupnosti, pametne zgradbe in dom ter mobilnost. Izdajatelj razpisa »Pilotni/demonstracijski projekti – I. sklop: Pretvorba, distribucija in upravljanje energije« je Javna agencija SPIRIT. Namen razpisa je podpora raziskovalno-razvojnim in inovacijskim dejavnostim za izvedbo pilotnih oziroma demonstracijskih projektov podjetij. Ti projekti morajo biti usmerjeni v razvoj in testiranje oziroma demonstracijo novih ali izboljšanih proizvodov, procesov ali storitev v realnem okolju na prednostnem področju Slovenske strategije pametne specializacije »Pametna mesta in skupnosti«, fokusno področje »Pretvorba, distribucija in upravljanje energije«.

Omenil bi še, da slovenska vlada sofinancira slovensko–japonski demonstracijski projekt pametnih omrežij in pametnih skupnosti ter podpira sodelovanje izvajalskih institucij na tem področju. Tudi ta projekt nastaja pod okriljem Javne agencije SPIRIT. Namen sporazuma je krepitev povezovanja in tehnološkega sodelovanja med slovenskimi in japonskimi podjetji na področju naprednih energetskih in industrijskih tehnologij.