Upravljanje državnih gozdov, država jih ima v lasti 255.000 hektarjev oziroma okoli 20 % slovenskih gozdov, je prevzelo podjetje Slovenski državni gozdovi. Sedež ima v Kočevju. Državne gozdove je v zadnjih dveh desetletjih upravljal sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Zanj je delo opravljalo 27 koncesionarjev. 20-letne koncesije, podeljene so bile leta 1996, so potekle konec junija. Država je od koncesij denimo lani dobila 20,3 milijona evrov koncesijskih dajatev. Koncesijska dajatev za kubični meter lesa je lani znašala 12,2 evra. Najvišja pa je bila leta 2013, in sicer 14,29 evra.Na Gozdno gospodarstvo Postojna, Gozdarstvo Grča, SGG Tolmin, GG Novo mesto in GG Maribor smo posredovali tri kratka vprašanja: Kaj je s številnimi delavci, ki so opravljali dela, dokler ste imeli koncesijo? Kako urejate razmere po ustanovitvi podjetja Državni gozdovi? Dela v gozdovih so odslej na podlagi razpisov za posamezna dela razdeljena med številne izvajalce, pri tem je glavni kriterij za izbor ponujena najnižja cena. Kaj menite o tem pristopu in kako ste uspešni pri javljanju na razpise? V slovenskih gozdovih lomastijo podlubniki, zato se letos obeta rekordna sečnja smreke. Da bi škodljivce naposled le zatrli, želijo pristojni poseči v lastninske pravice lastnikov. Kakšna je po vaši oceni škoda, ki so jo naredili podlubniki in kaj morajo storiti stroka in lastniki, da do tega ne bi prihajalo? Kam z ogromnimi količinami odpadnega lesa?Na vprašanja, kljub večkratnim spodbudam, nismo dobili nobenega odgovora. Na GG Novo mesto so nam odgovorili, da ne bodo odgovarjali, ker sistem z državnimi gozdovi še ni vzpostavljen. Pri Gozdnem gospodarstvu Postojna poteka proces reorganizacije in menjava vodstva, zato niso odgovarjali. Enak je bil odgovor Gozdarstva Grča. GG Maribor je v likvidaciji in tudi ni bilo pripravljeno odgovarjati. Pri SGG Tolmin so povedali, da čas ni primeren za intervjuje. Bivši koncesionarji se reorganizirajo, prilagajajo spremembam in čakajo na naslednji korak države.