|
 
Tokrat smo vprašanja naslovili Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Zanimalo nas je, kako se svet približuje svetovnemu dnevu čebel, kar je slovenska pobuda, kako se začenja uveljavljati nacionalna shema Izbrana kakovost in kdo bo reagiral na zavestne kršitve hrvaških vinarjev pri prodaji terana. Slovenski teran je zaščiten, a Bruselj na kršitve ne reagira.
 

Svetovni dan čebel najbrž maja 2018

Z interaktivnim paviljonom Čebelji svet želi Slovenija še bolj spodbuditi zanimanje za pobudo, da bi OZN proglasil 20. maj za svetovni dan čebel. Kako sprejema pobudo svet in kdaj se lahko pričakuje končna odločitev?

S predstavitvijo pobude za svetovni dan čebel na zasedanju tehničnega odbora pri Organizaciji združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) in sicer t.i. Odbora za kmetijstvo (COAG) se je pričel formalni postopek za razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel znotraj sistema Organizacije združenih narodov. Minister mag. Dejan Židan je na zasedanju odbora COAG predstavil pobudo, ki je doživela močno in enotno podporo vseh članic COAG. Odbor COAG je bil prvi korak znotraj FAO, dosežen uspeh pa je zelo dobra popotnica za nadaljnjo pot pobude, ki bo sedaj uvrščena za obravnavo na 155. zasedanju Sveta FAO decembra 2016 in predložena v obravnavo Konferenci FAO, julija 2017. Formalni postopek za razglasitev svetovnega dne čebel se bo po pridobitvi podpore s strani FAO nadaljeval na 72. zasedanju Generalne skupščine OZN jeseni prihodnje leto, v New Yorku. Pričakovati je, da bo pobuda potrjena do konca naslednjega leta in bo tako glede na omenjene postopke prvo obeleženje tega dne 20. maja 2018.

Odgovore najdete zapisane tudi v dveh sporočilih za javnost:

http://www.mkgp.gov.si/si/medijsko_

sredisce/novica/archive/2016/9/select/sporocilo_za_javnost/article/12447/8927/

http://www.mkgp.gov.si/si/medijsko_

sredisce/novica/archive/2016/9/select/sporocilo_za_javnost/article/12447/8925/

Alpsko mleko prvi proizvod z oznako Izbrana kakovost

V Ljubljanskih mlekarnah so poslali na trg Alpsko mleko kot prvi proizvod z enotnim zaščitnim znakom nacionalne sheme Izbrana kakovost Slovenije. Katera merila kakovosti mora izpolniti proizvajalec, da bo lahko prejel certifikat državnega certifikacijskega organa in kako bo zagotovljen nadzor?

Kar se tiče označbe kakovosti Izbrana kakovost – Slovenija, morajo mlečni proizvodi izpolnjevati pogoje, ki so določeni v specifikaciji za mleko in so objavljeni na spletni strani MKGP. Ker je specifikacija obsežnejši dokument, vam pošiljamo kar povezavo do nje in vsebin, ki se tičejo Izbrane kakovosti:

http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/izbrana_kakovost/

na strani poglejte poglavje POTRJENE SPECIFIKACIJE ZA OZNAČBO IZBRANA KAKOVOST – mleko ali direktno na:

http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/podrocja/Kmetijstvo/Izbrana_kakovost/izbrana_kakovost_MLEKO_.pdf

Slovenski pridelovalci Terana iščejo rešitve

Slovenija sicer opozarja, da hrvaški vinarji zavestno kršijo evropski pravni red s svojo prodajo terana, vendar v Bruslju nihče ne ukrepa. Zakaj ne, saj je tudi minister izrazil pričakovanje, da bo slovenski teran zaščiten?

Poudariti je treba, da je Teran že v EU zaščitena označba porekla za vino, pridelano na Krasu. Posledično se ta naziv v skladu s pravnim redom EU ne sme uporabljati za označevanje nobenega drugega proizvoda. Zoper kršitve pravnega reda EU so dolžni ukrepati pristojni inšpekcijski organi države članice, kjer se te kršitve dogajajo. Zato Slovenija zaznane kršitve v zvezi z uporabo naziva Teran na hrvaških vinih redno prijavlja hrvaškim pristojnim organom, Hrvaška pa mora kot država članica EU zagotoviti spoštovanje pravnega reda EU na način, da bo učinkovito preganjala primere nezakonite uporabe slovenskega zaščitenega imena Teran.

Slovenski pridelovalci Terana so o kršitvah podali obvestilo tudi preko centra SOLVIT, ki je sistem neformalnega reševanja sporov na področju notranjega trga EU. Mreža SOLVIT zajema vse države članice EU, poleg tega pa tudi Norveško, Islandijo in Lihtenštajn. Centri SOLVIT so sestavni del državnih uprav in si prizadevajo za iskanje pragmatičnih rešitev življenjskih problemov v najkrajšem možnem času, in sicer najpozneje v roku deset tednov.

V kolikor rezultat vseh prijav ne bo prenehanje kršitev, imajo slovenski pridelovalci Terana in Slovenija možnost vložiti uradno pritožbo na Evropsko komisijo. 

Pretekla vprašanja in odgovori