| Komunalno gospodarstvo | | Jože Volfand | |
| Vodstvo Zbornice komunalnega gospodarstva je prevzel Sebastijan Zupanc. Njegova konkurenčna prednost je večletna praksa v komunali, saj je vodil tržiško komunalo. Seveda so zdaj izzivi drugačni, pri čemer posebej poudarja strateško načrtovanje in razvoj komunalnih dejavnosti. Perečih aktualnih tem prav tako ne manjka. Od dimnikarske do pokopališke zakonodaje in novih programov pri ravnanju z odpadki. Direktor ZKG Sebastijan Zupanc meni, da bodo prav z Belo knjigo o položaju komunalnega gospodarstva izpostavili družbeni pomen dejavnosti, ki je v javnem interesu in je ne more določati le trg. Zato so komunalci kritični do zakonodajnih rešitev, ki favorizirajo tržno miselnost, čeprav je hkrati res, da vse več komunalnih podjetij precejšen delež dohodkov realizira na trgu. | |
Kakšen izziv vam predstavlja prevzem vodilnega položaja v Zbornici komunalnega gospodarstva?
Moja poklicna pot me je vodila iz gospodarstva na področje komunalnega gospodarstva, kjer sem nekaj več kot devet let vodil Komunalo Tržič. Vsekakor je vodenje Zbornice komunalnega gospodarstva povsem drugačno kot vodenja podjetja. Od vodstva zbornice člani pričakujejo predvsem podporo njihovemu delu, ko gre za zastopanje njihovih interesov pri sprejemanju področne zakonodaje, socialnega dialoga, tudi aplikativnega svetovanja pri reševanju posameznih problemov ter pri povezovanju podjetij, ki se ukvarjajo z komunalno dejavnostjo. Zadnja leta zbornica nastopa tudi kot pobudnik posameznih aktivnosti, ki imajo posreden ali neposreden vpliv na spremembe miselnih procesov naše družbe. Mislim na pobudo Skupaj za boljšo družbo, na vsakoletne problemske konference, na primerjalne analize delovanja gospodarskih javnih služb pri zbiranju odpadkov, odvajanju in čiščenju odpadnih voda ter pri oskrbi s pitno vodo, … Zato mi vodenje zbornice komunalnega gospodarstva vsekakor predstavlja nov izziv. Na tem mestu gre za strateško načrtovanje komunalne dejavnosti, kjer je potrebno upoštevati mnogo več deležnikov, kot jih je bilo na lokalni ravni.
A poleg strateških nalog so v ospredju letošnjega programa tudi nekatere zelo konkretne in aktualne. To so?
Trenutno je najbolj pereča tema sprejemanje nekonsistentne zakonodaje na področju dimnikarske dejavnosti. Pripravljavec novega dimnikarskega zakona je zaradi želje po popolni liberalizaciji trga dimnikarske službe povsem pozabil na namen javne dimnikarske službe. To je, kako zagotavljati vse zakonske storitve, ki so obvezne za varovanje zdravja, premoženja in okolja, v katerem živimo. Teh 1.200.000 storitev letno je potrebno izvajati kontinuirano. Regulacija je nujna. Le tako se lahko zagotovi prej navedene naloge.
Dimnikarska dejavnost je eno izmed področij, kjer so v javnosti različna mnenja. Kaj pa ostalo?
S pomočjo naših članov bomo pripravili Belo knjigo komunalnega gospodarstva. Predstavili bomo stališča Zbornice komunalnega gospodarstva do urejanja odprtih vprašanj in izzivov na področju komunalnega gospodarstva. Povedali bomo, kakšna naj bo vizija razvoja. Bela knjiga bo predstavila smeri razvoja komunalnega gospodarstva, ki izvaja nekatere storitve splošnega gospodarskega pomena. Prevečkrat pozabljamo, da gre za zadovoljevanje splošnih in temeljnih družbenih potreb, ki so v javnem interesu in jih ni možno zagotavljati izključno na podlagi tržnih zakonitosti.
Vendar so komunalna podjetja v različnem položaju in večajo delež realizacije s tržnimi dejavnostmi.
Nekatera komunalna podjetja res opravljajo tudi druge-tržne dejavnosti. V zasebnih podjetjih so razlogi za tako stanje največkrat ta, da so se podjetja razširila tudi na opravljanje gospodarskih javnih služb in jim to predstavlja sekundarno dejavnost. Pri javnih podjetjih pa so te posebne in tržne dejavnosti največkrat posledica komplementarnosti dejavnosti. Pred leti, v času zamrznitve cen komunalnih storitev, so pomagale podjetjem preživeti in se normalno razvijati. Če teh ne bi opravljali, bi bila takrat podoba slovenskih komunalnih podjetij še bolj klavrna, kot je bila.
Omenili ste pobudo skupaj za boljšo družbo.
Z njo si v sodelovanju s komunalnimi podjetji prizadevamo spodbujati trajnostno gospodarstvo, odgovorno potrošnjo in ohranjanje naravnih virov. Spodbujamo preprečevanje nastajanja odpadkov, ponovno uporabo in odgovorno potrošnjo, zmanjšanje količin zavržene hrane in želimo spremeniti odnos družbe do hrane kot dobrine. Uporabne dobrine usmerjamo tja, kjer jih družba najbolj potrebuje. Spodbujamo pitje vode iz pipe in širimo zavedanje, da lahko uporabniki s pravilnim ravnanjem sami veliko pripomoremo h kakovosti pitne vode.
Med konkretnimi izzivi je vprašanje, kaj najbolj moti pogrebna podjetja v zakonu o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč?
Pripravljavci tokratnega predloga zakona so se skušali čimbolj približati sklepu prejšnje vlade in kar v največji upoštevati stališče, da je potrebno pogrebno in pokopališko dejavnost prepustiti prostemu trgu. Zbornica komunalnega gospodarstva se s takim konceptom urejanja pokopališke in pogrebne dejavnosti nikakor ne mora strinjati. Pogrebna dejavnost je dejavnost splošnega gospodarskega pomena. Še posebej je poudarjen njen širši družbeni pomen, kar je z odločbo ugotovilo tudi Ustavno sodišče. Te dejavnosti preprosto ni moč prepustiti trgu. Ne samo zaradi družbenega pomena dejavnosti, temveč tudi zaradi pietete do pokojnikov in odnosa do svojcev, zdravstvenih in sanitarno-higienskih razlogov. Ureditev te obvezne gospodarske službe je naloga lokalnih skupnosti. Te morajo zagotoviti, da se ta izvaja na najvišji ravni preko podjetij, ki jim lokalna skupnost podeli koncesijo, preko javnih podjetij ali režijskih obratov. Delati morajo v javnem interesu za vse občane pod enakimi pogoji in v skladu s predpisanimi standardi ter normativi. Naša zbornica ne nasprotuje, da bi to dejavnost opravljali tudi zasebniki. Vendar jim mora biti pravica opravljanja te dejavnosti podeljena kot koncesija za opravljanje gospodarske javne službe z jasno opredeljenimi nalogami in odgovornostmi.
Mislite predvsem na pieteten odnos do pokojnih?
Seveda. Potrebno je poudariti, da mora biti javni interes pred interesom po dobičku, zato dejavnosti ni moč prosto prepustiti trgu. Vsakemu umrlemu je potrebno zagotoviti dostojen pogreb. Zato je nedopustno, da bi se izvajalci pogrebnih storitev in njihovi uporabniki pri vsakdanjem delu zaradi težnje po dobičku spopadali s težavami, ki so zaradi pietete do pokojnikov in njihovih svojcev nerazumljive in nedopustne.
Kakšna stališča pa je sprejela Zbornica do programa ravnanja z odpadki in programa preprečevanja odpadkov, ki so ju pripravili na MOP-u?
Zbornica komunalnega gospodarstva je na vse verzije predlogov podala svoje pripombe. Te so plod izkušenj iz prakse in dolgoletnega poznavanja te dejavnosti. Naša glavna pripomba je bila, da program ne vsebuje zavez krožnega gospodarstva, ki ga narekujejo spremembe paketa šestih direktiv krožnega gospodarstva in ki drastično spreminjajo koncept ravnanja z odpadki, kot smo ga v Sloveniji poznali do sedaj. Govor je o doseganju ciljev krožnega gospodarstva in merjenju dosega teh ciljev. Prav tako v predlogu programa pogrešamo nakazane odgovornosti posameznih deležnikov za dosego teh ciljev.
Zakaj ste se odločili, da boste na problemski konferenci komunalnega gospodarstva v središče postavili odgovorno izvajanje komunalnih storitev?
V Zbornici komunalnega gospodarstva se zavedamo pomembnosti odgovornega izvajanja komunalnih storitev. Komunalne storitve je namreč potrebno izvajati kakovostno, trajno in nemoteno. Dostopne morajo biti vsem uporabnikom pod primerljivimi pogoji. Prav odgovorno izvajanje storitev tudi iz perspektive vodenja in upravljanja je tisto, o čemer bomo spregovorili na letošnji problemski konferenci, ki bo 22. in 23. septembra v Rogaški Slatini. Še posebno odgovornemu upravljanju, ne zgolj vodenju, podjetij s strani ustanoviteljev in infrastrukture za izvajanje teh storitev s strani lastnikov se včasih ne namenja dovolj pozornosti.
Kaj je osnova za odgovorno izvajanje storitev?
Odgovornosti posameznih deležnikov v tem procesu so namreč prepletene in tvorijo celoto, ki določa dober, utečen sistem ali pa pomanjkljivo izvajanje storitev.
Kaj kažeta poslovanje in ekonomika komunalnih podjetij lani in v tem letu?
Primerjalna analiza, ki jo izvajamo v okviru ZKG, je postala zelo uporabno orodje za primerjavo posameznih izvajalcev gospodarskih javnih služb. Gre tudi za izmenjavo najboljših praks za doseganje optimizacije poslovnih procesov. Zato s to analizo nadaljujemo tudi letos in že razmišljamo o njenih možnih nadgradnjah in izboljšavah.
Izvajanje gospodarskih javnih služb načeloma ni podvrženo zasledovanju dobička. Kljub temu Uredba o metodologiji oblikovanja cen komunalnih storitev določa, da ima lahko izvajalec nek minimalni donos na vložena sredstva, ki podjetju omogoča razvoj. Temu primerni so tudi poslovni rezultati podjetij, ki izvajajo gospodarske javne službe. Podjetja, ki imajo cene svojih storitev oblikovane in uveljavljene skladno z prej omenjeno uredbo, bi načeloma morala poslovati pozitivno. Ravno ta uredba je tisti predpis, ki s svojimi določili podjetjem in njihovim ustanoviteljem – občinam daje pravico in dolžnost, da cene komunalnih storitev postavijo na stroškovno raven. Praviloma lahko podjetje ustvari tudi večji dobiček, ki je posledica izvajanja določenih tržnih dejavnosti, kar pa je odvisno od posameznega podjetja ter pozicije na trgu. Splošna ocena je, da je velika večina podjetij v lanskem letu poslovala pozitivno z minimalnim dobičkom. Podoben trend se pričakuje tudi letos.
