Robert Sever, GZS – Združenje za promet
Združenje za promet združuje vse logiste in transportna podjetja, imamo čez 600 članov. Kapacitete cestnega transporta obsegajo okoli 5.600 mednarodnih prevoznikov z 28.500 tovornimi vozili nad 3,5t nosilnosti in z nekje 31.300 poklicnimi vozniki. Ekonomski kazalniki logistike obsegajo 3.000 podjetji, s 33.000 zaposlenimi in ustvarjenim prihodkom okoli 4,3 milijarde EUR. Logistika predstavlja 6 % BDPja v Sloveniji, dodana vrednost na zaposlenega je 48.000 EUR, ustvarjen profit na zaposlenega pa 7.000 EUR. Pomemben podatek je, da se prenos tovora s cest na železnice že nekaj let ne spreminja, morda za odstotek, dva. Še vedno prednjači cestni transport (79 %), sledi železnica s 14 % in morski promet s 7 %. Spreminja se vrsta pretovorov, mednarodni transport predstavlja 66 %. Z vstopom Slovenije v EU in z liberalizacijo se je sprostila kabotaža za prevoz po posameznih državah članicah in takrat je ta % začel naraščati. Sedaj smo na 8 %. Prav tako se povečuje odstotek prevoza blaga med evropskimi državami, torej 26 %. Če želimo govoriti o prenosu tovora s cest na železnice, moramo najprej pridobiti omenjeno blago.
Trenutno skušamo, v sodelovanju z vsemi logisti, Luko Koper, SŽ, prepričati azijske trge, da je vstopna točka skozi Luko Koper najpomembnejša in najkrajša pot do centralne in jugovzhodne Evrope in držav zahodnega Balkana. Slovensko gospodarstvo je naravnano izključno izvozno, kar 80 % našega BDPja predstavlja izvoz. Naši najpomembnejši trgi so sosednje države, tudi v logističnem smislu, tako po cestah, kot po železnici. Ko govorimo o pridobivanju blaga, se osredotočamo na te trge, kajti Slovenija v mednarodnem pomenu ne predstavlja nekega ključnega trga. Smo premajhni. Ko govorimo o oskrbi teh trgov, ki so dosegljivi v dnevu ali dveh, govorimo o 300 milijonih prebivalcev. To je trg, ki ga promoviramo na vseh naših misijah po tujini, predvsem na azijskih trgih, kjer skušamo pridobiti čim več blagovnih tokov skozi Luko Koper. Zato potrebujemo skladišča in intermodalne terminale, kakršno bo ljubljansko železniško vozlišče.
Slovenija leži na geostrateškem položaju. Štiri morske avtoceste in štirje že znani TEN-T koridorji gredo čez Slovenijo oz. so v bližini Slovenije. Sosednje države si želijo razbiti te koridorje in postaviti svojo lego v ospredje. Bojim se, da je Slovenija na tej točki zaspala. Poznamo vlaganja Kitajcev v pristanišče Pirej, ki postaja glavni hub (COSCO) za vzhodni in centralni del Evrope in bo pomenil močno konkurenco vsem severno-atlantskim lukam, vključno z Luko Koper. Obstaja bojazen, da bo to pristanišče prevzelo večino tovorov, na katere tudi sami računamo za oskrbo JV Evrope.
Na Ekonomski fakulteti smo naročili študijo, ki je pokazala ravno to, kar smo že slišali. Nujno je vlaganje v železniško infrastrukturo in izgradnja drugega tira. Avstrijske železnice so pokazale, kaj pomeni vlaganje v železniško infrastrukturo. V naslednjih desetih letih bodo vložili 9 milijard evrov in prepričani so, da bodo te investicije pomenile 21 milijard za njihovo gospodarstvo oz. povrnilo se jim bo s trikrat večjim vložkom. Vlaganja v železniško infrastrukturo so nujna, da lahko govorimo o prenosu tovora s cest na železnice. Potencialne izgube v Sloveniji, če ne bo prišlo do teh investicij, so od 210 do 340 mio ton in v denarju med 2 in 3 mlr. EUR.
