| Načrtovanje objektov v urbanem okolju | | Tanja Pangerl | |
| Zelene strehe in stene prinašajo številne koristi, sistemov zanje pa je vse več. Med najpogostejšimi ozelenitvami streh so ekstenzivne ozelenitve, ki ne potrebujejo veliko vzdrževanja in so zato stroškovno najugodnejše. Ozelenitve so primerne za vse vrste stavb. Najpogosteje se zanje odločajo individualni uporabniki, podjetja za svoje poslovne objekte, proizvodne hale, a tudi javni sektor, kjer so ozelenitve oziroma zelene strehe trend predvsem pri vrtcih, šolah in bolnišnicah. Pogosto se zanje odločajo hoteli, saj vidijo v tem priložnost dodane vrednosti za svoje goste. Kljub temu, da so zelene strehe in stene pomemben del trajnostne gradnje, njihov potencial še ni povsem izkoriščen. Kot vedno se zatakne pri financah. V Parizu pa je zelena streha postala celo del zakonodaje za vse nove stavbe, kar lahko vsekakor pozitivno vpliva na klimo mesta. Lahko to pričakujemo tudi v katerem od mest v Sloveniji? | |
Pokončni vrtovi
Ozelenitev notranjih in zunanjih sten, zidov ter ravnih in poševnih streh vse bolj dobiva na priljubljenosti v konceptu trajnostne gradnje. Ne le zaradi okoljskih prednosti, ampak tudi zaradi vpliva, ki ga ima na počutje in bivanje. Kot je povedala Irena Hlede iz Slovenskega združenja za trajnostno gradnjo – GBC Slovenia, je pomemben akter na tem področju francoski botanik Patric Blanc, ki se je že v svojih študijskih letih posvetil sistemom ozelenitve zidov stavb, v letih 1988 in 1996 pa je tudi patentiral koncept Pokončnega vrta (Vertical garden). Koncept izhaja iz izsledkov njegovih raziskav, da rastline za svojo rast ne potrebujejo zemlje, saj jim zemlja predstavlja le mehansko oporo. Po njegovih besedah so rastlinam dejansko potrebni le voda in v njej raztopljeni minerali, poleg izpostavljenosti rastlin dnevni svetlobi, in ogljikov dioksid, ki ga rastline potrebujejo za fotosintezo. Kot je opisala Irena Hlede, je Patric Blanc svojo teorijo utemeljil z raziskovanjem rastlin deževnih gozdov, kjer lahko le-te zaradi zadostne količine vode vse leto uspevajo v peščenih ali granitnih razpokah, na apnenčastih pečinah, v jamah, slapovih, na stenah. To mu je bil dokaz, da lahko rastline uspevajo tudi na pokončnih površinah s skoraj nič zemlje, vendar z veliko vode. Pri tem je potrebno biti pozoren na to, da se korenine rastlin ne zajedajo v zid, kar se doseže tako, da se plast pokončnega vrta popolnoma loči od osnovnega zidu. Pokončni vrt je postal zelo priljubljen pri številnih arhitektih v Franciji in po svetu.
Glavna inovacija Pokončnega vrta, kot meni Irena Hlede, je v izrabi sposobnosti korenin, da ne rastejo le v globino zemlje, ampak tudi po površini, kot se dogaja tudi v naravnem okolju, kadar rastline rastejo na drevesnem lubju ali pokrivajo skale. Podporni sistem rastlin, ki prekrivajo zid, je v tem primeru precej lahek, saj ne vsebuje zemlje. Implementira se lahko v notranjosti ali v zunanjosti stavbe. Izbor rastlin je narejen iz nabora avtohtonih rastlin in prilagojen podnebju, v katerem uspevajo. Pokončni vrt Patrica Blanca je sestavljen iz treh plasti: kovinskega okvirja, plasti PVC-ja in plasti klobučevine. Kot razlaga Irena Hlede, je kovinski okvir lahko obešen na zid ali samostoječ, ker ustvarja zračni sloj in deluje kot učinkovita toplotna in zvočna zaščita. Na kovinski okvir je zavarjena približno centimeter debela plast PVC-ja, kar pripomore k trdnosti strukture in ji zagotavlja vodno neprepustnost. Na koncu sledi še klobučevina iz poliamida, ki je varna pred koreninami, prav tako pa s svojo vpojnostjo omogoča homogeno razporejanje vode. Zalivanje pokončnega vrta poteka z vrha strehe, pri čemer so najboljše rešitve za zalivanje izrabljene vode, kot so siva voda, deževnica ali odpadna voda prezračevalnih naprav. Teža takšnega vrta, skupaj s podkonstrukcijo, je manj kot 30 kilogramov na kvadratni meter, zato je pokončni vrt mogoče namestiti ob poljubno visokem zidu.
Kot je poudarila Irena Hlede, so se pokončni vrtovi izkazali kot zelo učinkovito orodje tudi za obnovo zraka in vode povsod, kjer so velike obremenitve s človeško aktivnostjo. Pokončni vrt je tudi pomembno okolje biotske raznovrstnosti, predvsem v mestu.
Večstranske koristi ozelenitve stavb
Tanja Herr, strokovna podpora za Fibran Nord d.o.o., Green Box d.o.o. Zagreb
Zelene strehe predstavljajo večkratno korist za tiste, ki živijo neposredno pod zeleno streho, kot tudi za tiste, ki lahko do zelene strehe pristopajo. Zelene strehe so dobrodošle na družinskih hišah in večstanovanjskih zgradbah, na šolah, vrtcih, še posebej pa so zanimive za hotele. Pri projektiranju je potrebno predvideti vrsto zelenja, ki nadalje definira debelino podlage. Iz tega izhajajo tudi vsi ostali elementi projektiranja, kot so statična obremenitev, višina zidov, znotraj katerih je potrebno postaviti vse sloje, mesto in število odtokov idr.
Nemške smernice za načrtovanje in izvedbo zelenih streh FLL delijo zelene strehe na ekstenzivne, pol-intenzivne in intenzivne zelene strehe. Najpogostejše so ekstenzivne zelene strehe, saj zanje ne potrebujemo debelega sloja substrata. Prav tako zanje ni potrebna posebna nega in kot takšne so ekstenzivne zelene strehe najcenejše. Zasaditev travnika na strehi je redkeje, saj se za njegovo vzdrževanje potrebuje ustrezen dostop z napravami za vzdrževanje, kot je kosilnica, valj idr. Vendar se trud pri tem izplača, saj je travnik kot zelena streha čist in neonesnažen, čemur je sicer travnik na tleh bolj izpostavljen.
Poleg za oko prijetno sliko strehe, na katero imamo na primer pogled iz spalne sobe, prijetnega vonja in svežine rastlin, je pri zelenih strehah pomembneje to, da »sendvič« zelene strehe, ki vključuje sloj za zadrževanje vode, plodni substrat in rastline, poleti zmanjšuje pregrevanje strešne konstrukcije, pozimi pa ščiti pred toplotnimi izgubami. Tako se zmanjšuje potreba po uporabi klime ali gretja. Poleg tega ščiti hidroizolacijo ali drugo strešno kritino pred staranjem (UV sevanjem) in mehanskimi poškodbami. Podaljšana življenjska doba hidroizolacije pa prinaša neposredne finančne koristi. Na zelenih strehah se lahko posadijo tudi zelenjava, sadje in začimbe. Hkrati je zelenjava, ki jo sami vzgojimo, slajša in bolj zdrava, ne samo zaradi tega, ker ne uporabljamo pesticidov, ampak že samo vzgajanje rastlin predstavlja svojevrstno terapijo in sprostitev od urbanega življenja.
Intenzivne zelene strehe je potrebno redno vzdrževati. Najstarejše zelene strehe, za katere vem, so štiri strehe na Rockfeller centru v New Yorku, ki so bile narejene v letu 1938, torej so stare 77 let, z nespremenjeno bitumensko hidroizolacijo.
Zelene stene se lahko uporabljajo v notranjosti stavbe ali na zunanjem delu stavbe. V našem klimatskem področju ni veliko primerov zunanje ozelenjene stene oziroma zidov. V vsakem primeru zelene stene zahtevajo več nege in bolj sofisticirano upravljanje namakanja in polnjenja kot zelene strehe. Prav tako zunanji ozelenjeni zidovi niso poceni. Ljubezen do zelenega nima meja. Ob estetiki in ugodni mikroklimi, ki ustvarja bolj svežo in vlažno okolico, je zelena stena izbira za tiste, ki se želijo s tem tudi ukvarjati. Gre namreč za zahtevnejšo strukturo od zelene strehe.
Projektov za ozelenitve streh in sten je in jih bo vse več. Nekateri se za zelene strehe odločijo zaradi prestiža, večina pa zaradi klimatskih in komunalnih potreb ter razširitve uporabne površine. Izboljševanje mikro klime v mestih zmanjšuje vpliv pregrevanja asfalta in zmanjšuje nastajanje t. i. »urban heath islands«. Ta pojav se pojavlja v gosto grajenih mestnih območjih, kjer je zrak poleti nekoliko stopinj višji kot v predmestju, kjer je gostota poseljenosti manjša.
Miha Gorjanc, direktor, MGing d.o.o.
Zelene strehe so primerne za praktično vsako vrsto objektov. Od dekorativne ozelenitve strehe ptičje hišice do velikih industrijskih površin ravnih streh. Najpogostejše so ozelenitve ravnih streh, poševne ozelenjene strehe se izvajajo redkeje predvsem zaradi nekoliko višje cene izvedbe. Pri načrtovanju zelenih streh je potrebno biti pozoren predvsem na ustrezno hidroizolacijo, ki je odporna na vdor korenin, na ustrezen zaščitni sloj, ki preprečuje mehanske poškodbe hidroizolacije, drenažni sloj, ki zagotovi odvodnjavanje odvečne vode, tudi na vegetacijski sloj, ki predstavlja rastlinski substrat kot osnovo za rast rastlin, in na vegetacijo, ki je lahko ekstenzivna ali intenzivna, odvisno od želje naročnika.
Pri izbiri vrste ozelenitve streh je potrebno vedeti, da so ekstenzivne ozelenitve nezahtevne za vzdrževanje, intenzivne pa potrebujejo več vzdrževanja. Pri izbiri je potrebno kot prvo upoštevati uporabno vrednost, ki naj bi jo imela zelena streha. V kolikor je predvidena samo kot poraščena nepohodna streha, je za te namene ustrezna ekstenzivna ozelenitev s trajnicami homulic. V primeru, da služi streha kot prostor za oddih in rekreacijo ljudi, je primerna intenzivna ozelenitev s travo, grmovji in drevesi. Najpogostejše so enostavne lahke ekstenzivne ozelenitve. Zelene strehe objekte poleti ščitijo pred pregrevanjem, pozimi pa nudijo dodatno toplotno izolacijo. Dajejo tudi mehansko zaščito vitalnih slojev strehe, zadržujejo vodo ob poplavah, pripomorejo pa tudi k vlaženju zraka okolice in zaščiti pred hrupom.
Iz leta v leto beležimo vse večje povpraševanje po zelenih strehah, kar kaže na to, da so zelene strehe v trendu zelene prihodnosti načrtovanja objektov. Naročniki so mali in veliki zasebni investitorji (hiše, poslovni objekti, proizvodnje hale) in tudi javni sektor (vrtci, šole, bolnišnice idr.). Najpogostejši naročnik je mesto Ljubljana in z njo povezani projekti, saj je nenazadnje zelena prestolnica Evrope. Kljub temu pa je položaj zelenih streh na področju trajnostne gradnje v Sloveniji še premajhen glede na trajnostne prednosti, ki jih sicer ponujajo zelene strehe.
Pri nas izvajamo ekstenzivne in intenzivne sisteme zelenih streh blagovne znamke MG zelene strehe, ki so plod 10 letnih raziskav in izvedenih streh širom po Evropi. Vzdrževanje ekstenzivnih streh poteka na eno ali dve leti. Gre predvsem za pognojitev rastlin in čiščenje morebitnih nesnag s površine. Za intenzivne ozelenitve streh je vzdrževanje zahtevnejše in se izvaja pogosteje, saj je potrebno rastline zalivati, kositi, obrezovati, odvisno od zasajenih rastlin. Življenjska doba ozelenjene strehe pa je omejena z življenjsko dobo izolacijskih materialov oziroma konstrukcije objekta 50 let plus.
Ozelenitev prostora povečuje storilnost
Zlatka Poličar, ekspert za okoljevarstvene standarde, Si.mobil d.d.
V Si.mobilu je odgovornost do okolja in zaposlenih globoko vpeta v poslovanje. Vsi naši prostori so opremljeni z materiali, ki so okolju prijazni in energetsko učinkoviti. Pred nekaj leti, ko je bilo potrebno sanirati streho, smo upoštevali okoljski vidik. Odločili smo se, da streho saniramo na način ekstenzivne ozelenitve. Razlogi za to so boljša izolativnost strehe, izboljšanje učinka pregrevanja zadnje 3. etaže stavbe in odnos Si.mobila do okolja. Na poslovni stavbi imamo 2/3 ekstenzivne zelene strehe, kar pomeni približno 600 m2. V pritličju, kjer je vhod v poslovno stavbo, imamo dve zeleni steni, ki skupaj merita 30 m2.
Zelena streha je ekstenzivna (lišaji) in ni potrebno posebno vzdrževanje. Rastline na zeleni strehi ne potrebujejo veliko hranil, vode, preživijo zimo. Stanje preverimo enkrat na leto in po potrebi streho očistimo. Zeleni steni se napajata avtomatsko z vodo iz rezervoarja. Občasno je potrebno obrezati in očistiti liste in zasaditi potaknjence, kar pomeni minimalno vzdrževanje in nizke stroške.
Za zeleno steno smo se odločili, ker smo želeli vsem pokazati naš odnos do okolja in zdravja. Zelenje proizvaja kisik, povečuje relativno vlažnost ter zmanjšuje vsebnost nekaterih škodljivih spojin v zraku. Prav tako znižuje temperature in količino prašnih delcev ter blaži hrup in moteče zvoke. Skratka, vsaka rastlina je nekakšna mini klimatska in čistilna naprava. Glavna učinka ozelenele strehe sta boljša izolativnost strešne površine in znižanje toplotnih izgub, s čimer dosežemo energetsko in stroškovno učinkovitost. Prednost ekstenzivne strehe je njena lahkotnost. Njena površina je živa, prijazna okolju.
Zelene stene in ostala ozelenitev v poslovni stavbi zmanjšujejo občutljivost na stres ter krepijo odpornost, dvigujejo zračno vlažnost, rastline uporabljajo ogljikov dioksid, proizvajajo kisik, očistijo zrak škodljivih snovi, zmanjšujejo prisotnost spor in bakterij, vplivajo na zdravje in počutje (manj glavobolov, prehladov, utrujenosti idr.), izboljšujejo razpoloženje in tako pomagajo povečevati storilnost. Poleg naštetega smo med zelenjem našli tudi prostor za naša številna ekološka in družbeno odgovorna priznanja. Zeleni steni pomirjata in sproščata poslovne partnerje, ko čakajo na sprejem ter pošiljata ekološko sporočilo brez izgovorjenih besed.
