Med komunalnimi podjetji | Jože Volfand |
 
Upravljajo zavetišče za živali za več kot trideset občin. Z dodatnimi storitvami za uporabnike, od urejanja zelenih površin do čiščenja pisarn in proizvodnih prostorov, do selitvenega servisa, urejanja individualnih okolišev, hortikulturnih in drugih storitev dosegajo že skoraj 20 % delež teh tržnih dejavnosti v prihodkih podjetja. Z novo avtomatizirano mehansko napravo za obdelavo odpadkov pa želijo prispevati k učinkoviti obdelavi odpadkov. Cveto Žalik, direktor mariborske ˝Snage, pravi, da se količine odpadkov pri njih povečujejo in se zavedajo, kakšen izziv pomeni krožno gospodarstvo. So med tistimi podjetji v državi, ki so pri gospodinjstvih začeli zbirati odpadna olja, na zabojnike pa nameščajo identifikacijske čipe.
 
Cvetko Žalik

Cvetko Žalik

Konec leta je potekel rok za začasno obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, kar pomeni, da je odslej mogoče odlagati samo obdelane odpadke. Kako ste ukrepali?

V Snagi smo se zaradi poteka pogodbe o predaji mešanih komunalnih odpadkov v nadaljnjo obdelavo in odstranjevanje konec minulega leta odločili za nov razpis. Z njim smo za čas do izgradnje naše lastne naprave za obdelavo odpadkov iskali začasnega partnerja za prevzem in dokončno oskrbo mešanih komunalnih odpadkov. Pri tem smo imeli srečo. Našli smo izvajalca, ki odpadke predobdela ter jih nato odda v nadaljnjo predelavo z energetsko izrabo, in sicer po relativno ugodni ceni. Res je višja, kot do sedaj, vendar nižja, kot izkazujejo ponudbe centrov, ki obdelujejo odpadke pred odstranjevanjem. Tako imamo do izgradnje lastne naprave v danih razmerah solidno ekološko in ekonomsko rešitev za mešane komunalne odpadke iz našega območja. Na spremenjene razmere na trgu smo opozarjali že konec leta 2015, predvsem v luči iskanja najbolj optimalnih rešitev za končnega uporabnika. Naš cilj je bil, da se spremembe ne bi pretirano poznale na ceni ravnanja z odpadki za naše uporabnike. Da bi omilili pritisk na cene, smo logistiko odvoza prilagodili dejanskim količinam posameznih frakcij, torej več ločeno zbranih frakcij, manj mešanih komunalnih odpadkov.

Kako ste pri tem uspeli v občinah, ki jih pokrivate? Kaj kažejo količine zbranih frakcij? Ali načrtujete ločeno zbiranje še katere frakcije in koliko odpadkov odložite?

Ponosni smo, da smo bili na področju ločenega zbiranja odpadkov praktično pionirji v Sloveniji. Naša prizadevanja na področju ozaveščanja se kažejo z zamikom, saj ločeno zbiranje odpadkov zahteva spremembo navad naših strank. Spremeniti navade je najtežje. A sadovi našega dela se kažejo tudi v statističnih podatkih, ki kažejo iz leta v leto večjo količino zbranih ločenih frakcij. Tako pada skupna količina zbranih mešanih komunalnih odpadkov. Pozornost ločenega zbiranja usmerjamo predvsem na frakcije, ki jih je mogoče reciklirati, pri čemer so na prvem mestu biološki odpadki. Tem sledita steklo in papir. Dobre deleže beležimo tudi pri ločenem zbiranju odpadne embalaže, ki pa žal nima tako velikega učinka v reciklaži. Večina te frakcije se sežge. Tudi na področju ločenega zbiranja nevarnih odpadkov smo pionirji v Sloveniji. Temu primerni so rezultati. Zbiramo še kosovne odpadke, kjer naročniški sistem zbiranja omogoča visoko stopnjo reciklabilnosti zbranih frakcij.

Leta 2012 smo v vseh devetih občinah, kjer smo izvajali GJS ravnanja z odpadki, zbrali 52.707 ton odpadkov. Od tega je bilo 47 % mešanih komunalnih odpadkov, 3 % kosovnih odpadkov, 19 % biološko razgradljivih odpadkov in 31 % ločeno zbranih frakcij.

V letu 2014 pa smo zbrali 55.941 ton odpadkov. Od tega je bilo 42 % mešanih komunalnih odpadkov, 4 % kosovnih odpadkov, 22 % biološko razgradljivih odpadkov in 32 % ločeno zbranih frakcij.

Pri vas se količine odpadkov povečujejo?

Da. Po gospodarski krizi se količina odpadkov ponovno povečuje. A naši uporabniki iz leta v leto tudi bolj zgledno ločujejo odpadke. Struktura odpadkov se spreminja. Zavedamo se, da bomo morali sistem zbiranja prilagoditi novim, spremenjenim razmeram. Na primer. Med odpadki je vse več odpadne elektronske in električne opreme, ki smo jo s podjetjem Zeos že v lanskem letu pilotsko zbirali ob zbiralnicah, kjer sicer ločeno zbiramo papir, embalažo in steklo. Dosegli smo najboljši rezultat v Sloveniji in iz takšnih praks se učimo, se razvijamo. Spremembe bo s seboj prinesla tudi naša lastna naprava za obdelavo odpadkov. Zato že pripravljamo načrte, katere odpadke bomo, poleg teh, ki jih v gospodinjstvih že zbiramo ločeno, dodatno ločeno zbirali v prihodnje.

Posebni ste že po tem, da ste se med prvimi v Sloveniji odločili za zbiranje odpadnih jedilnih olj pri gospodinjstvih. Zakaj? Kakšen je odmev pri občanih in kaj storite z zbranim odpadnim oljem?

V Snagi si nenehno prizadevamo, da bi naše uporabnike ozaveščali o pravilnem ravnanju s posameznimi vrstami odpadkov. Hkrati se soočamo s slabim ločevanjem predvsem v večstanovanjskih stavbah oziroma blokih. Zato smo se prvi v Sloveniji lotili organiziranega zbiranja odpadnih jedilnih olj iz gospodinjstev, in sicer prav pri tistih, ki najslabše ločujejo – pri blokih. Na testnem območju 40 večstanovanjskih stavb smo po smetarnikih razdelili posode, v katerih stanovalci zbirajo odpadno jedilno olje. Ko bodo stanovalci posodo napolnili, jo bomo na poziv hišnika zamenjali za prazno, količine pa sproti evidentirali. Dvakrat na leto bomo naredili obračun odpeljanih količin in vsakemu bloku za liter zbranega odpadnega jedilnega olja nakazali 10 centov, ki jih bomo obračunali kot dobropis pri položnici za ravnanje z odpadki. Več litrov odpadnega jedilnega olja bodo zbrali stanovalci posameznega bloka, manjši bo znesek na njihovi položnici za ravnanje z odpadki.

In kako sprejemajo to pobudo gospodinjstva?

Veseli smo, da se akciji priključujejo novi in novi bloki. Kaže se visoko zavedanje, da je odpadno jedilno olje nevaren odpadek. Zbiranje odpadnih jedilnih olj v blokih smo združili z akcijo ozaveščanja o krožnem gospodarstvu. Odpadki se morajo vračati kot nove sekundarne surovine v procese industrije. Po drugi strani pa smo znova opozorili na dejstvo, da je odpadno jedilno olje odpadek, s katerim ravnamo pretežno neodgovorno, saj ga običajno preko kuhinjskega lijaka ali straniščne školjke zavržemo v javni kanalizacijski sistem. S tem ne tvegamo samo tega, da bi v svoj kanalizacijski sistem priklicali različne škodljivce ali tvegali njegovo zamašitev, temveč onesnažujemo površinske vode in podtalnico. Po strokovnih ocenah lahko 1 liter odpadnega olja onesnaži kar 1.000 litrov vode. To pa je količina vode, ki jo povprečen odrasel Evropejec porabi v petih dneh. Trudimo se, da vsako novost povežemo s širšimi okoljskimi cilji, ki jih želimo doseči. Ko bodo naši uporabniki pričeli dejansko živeti krožno gospodarstvo, ki je edini odgovor na izzive, ko količina odpadkov narašča, količina naravnih virov pa je omejena, bomo prešli v novo stopnjo razumevanja pomena pravilnega ravnanja z odpadki.

Je pa ločeno zbiranje odpadnih jedilnih olj področje, ki sodi med frakcije, za katere pripravljamo nov načrt razvoja ločenega zbiranja. Zajeli bi vsa gospodinjstva, tudi tista iz eno- in dvo-družinskih hiš.

Lani ste se odločili za elektronsko označevanje zabojnikov. Kaj kažejo prve izkušnje s čipi in kako boste upoštevali zbrane podatke? Kot spodbude ali tudi kot kazen? Še posebej, ker je pri shemah več kritičnih mnenj zaradi onesnaženosti embalaže.

V Snagi smo v sredini septembra lani pričeli s prvim delom projekta identifikacije posod – nameščanja identifikacijskih čipov v posode in uparjanje z uporabniki. Namen projekta je zagotavljanje ažurnih evidenc posod na terenu kot tudi njihovih uporabnikov, kar so izhodišča za optimizacijo naših delovnih procesov. Prvi del projekta je potekal po načrtu, nekoliko ga je podaljšalo le slabo vreme v začetku decembra. Tudi z rezultati, ki smo jih dobili, smo zadovoljni. V Mariboru smo tako označili kar 97 % vseh posod za mešane in biološke odpadke, v Miklavžu, Rušah in Kungoti 99 %, v Pesnici, Lovrencu na Pohorju, Selnici ob Dravi in Staršah pa so označene prav vse posode. Eden od ciljev projekta je bil, da poiščemo tiste uporabnike naših storitev, ki v odvoz niso vključeni, imajo pa posode, ki jih na dan odvoza nastavljajo na prevzemno mesto za praznjenje.

Kaj ste našli?

Na terenu smo našli 288 posod za mešane komunalne odpadke, ki jih v naših evidencah ni bilo, in kar 809 takšnih za biološke odpadke. Anomalije na terenu sedaj odpravljamo sproti. Naslednja faza je namestitev čitalnikov na smetarska vozila. To fazo bomo uresničili do poletja. Sledi pa doslednost pri praznjenju posod. V zadnjih letih smo stranke na prijazen način spodbujali k izpolnjevanju zakonsko predpisanih dolžnosti. Te pravijo, da mora biti vsak prijavljen v sistem ravnanja z odpadki, saj vsak proizvaja odpadke. Zato posod, ki ne bodo označene, ne bomo praznili. Kolegi iz drugih komunalnih podjetij imajo z identifikacijo pozitivne izkušnje in prepričani smo, da bo podobno tudi pri nas. Predvsem pa bomo lahko optimizirali naše delovne procese, kar je za nas ključen cilj celotnega projekta.

Zakaj je prišlo v petih občinah do sprememb cen pri zbiranju odpadkov, pri drugih pa ne?

Izračun končne cene za uporabnika je potrebno razumeti širše. Izhodišče za obračun celotnega sistema ravnanja z odpadki, ki ga z mesečno položnico plača uporabnik, je volumen črne posode izpraznjen v obračunskem obdobju. Cena je obračunana za sistem ravnanja z odpadki, ki vključuje zbiranje mešanih komunalnih in bioloških odpadkov iz gospodinjstev ter njihovo obdelavo in odstranjevanje oziroma dokončno oskrbo. Prav tako zbiranje vseh frakcij v zbiralnicah in zbirnih centrih, nevarnih odpadkov v akcijah, kosovnih odpadkov pa po naročilih. Upoštevamo še brezplačno predajo embalaže, odpadne električne in elektronske opreme ipd., plačilo za predajo lesa in nevarnih odpadkov, kot tudi prihodek od prodaje železnih in barvnih kovin ter papirja. Povedano drugače. Vse stroške ravnanja z odpadki preračunamo na obračunsko enoto. Ta je opredeljena z Uredbo: velikost posode za mešane komunalne odpadke in pogostnost njenega praznjenja. Če je trend, da se posode in pogostnost odvoza večajo, cena po obračunski enoti pada. In obratno, če se velikosti posod in frekvenca odvoza manjša, cene po posodi ob istih stroških rastejo. Z manjšo frekvenco odvoza pa vplivamo tudi na manjše stroške, zato se na novo obračunsko količino porazdelijo skupno nižji stroški.

K spremenjenim cenam, h katerim smo bili zaradi spremenjenih obračunskih volumnov in zahteve po linearnosti primorani v občinah Kungota, Pesnica, Selnica ob Dravi, Ruše in Starše, je prispevalo še gibanje količin zbranih odpadkov. Skupna količina zbranih odpadkov narašča, kar pomeni več stroškov zaradi prevoza. Dejstvo je, da zaradi ločenega zbiranja odpadkov količina mešanih komunalnih odpadkov pada, posledično se seveda zmanjšuje obračunska količina, ki je zmnožek velikosti posode in frekvence odvoza. Po drugi strani pa prav zaradi manjših količin mešanih komunalnih odpadkov ustvarimo oziroma zberemo več drugih ločenih frakcij odpadkov, bioloških, stekla, papirja, embalaže idr. To pomeni več voženj in višje stroške. Manjša količina mešanih komunalnih odpadkov, ki so torej osnova za obračun, pomeni, da je cena na enoto višja, saj se morajo z njo pokriti stroški zbiranja in celotnega sistema ravnanja z odpadki. Deloma smo dvig cen v primestnih občinah, kjer izvajamo gospodarsko javno službo ravnanja z odpadki, ublažili s prehodom na 4-tedenske frekvence, sicer bi morale biti cene še višje.

MOP je pripravil analizo ravnanja z odpadki v državi in napovedal nekatere spremembe. Katere spremembe so nujne predvsem glede na glavni cilj, da so odpadki vir in da je potrebno zagotoviti predelavo in reciklažo.

Glavni odgovor nekako podaja nov sveženj spremenjenih direktiv s področja ravnanja z odpadki, katerih spremembe temeljijo na logiki krožnega gospodarstva. Če izvzamem le eno. Objavljena je enačba, na osnovi katere bo vsaka nacionalna skupnost morala dokazovati stopnjo reciklaže glede na vse zbrane komunalne odpadke. Tako bo potrebno zagotoviti spremljanje toka odpadka vse do predelovalca, kamor pa se ne prišteva energetska izraba. Posledično ločeno zbiranje na izvoru ne bo več zadostovalo, pač pa bo potrebno v verigo vključiti tudi vse predelovalce, doma in v tujini. Za Slovenijo lahko to pomeni celo ključni izziv za spodbujanje gospodarskega razvoja nadgrajenih ali novih predelovalnih obratov. Potrebno je torej širše povezovanje med izvorom potencialnih frakcij (gospodinjstva, gospodarstvo), preko zbiralcev in predobdelovalcev za zagotavljanje reciklabilnih frakcij do predelovalcev teh reciklabilnih frakcij.

Snaga je upravljavec zavetišča za živali za več kot 30 občin. Kako financirate zavetišče in kakšen izziv je ta dejavnost za podjetje?

Snaga upravlja z Zavetiščem za živali Maribor, ki je v lasti Mestne občine Maribor. Dejavnost oskrbe zapuščenih živali opravljamo tako za Mestno občino Maribor in več kot 30 ostalih bližnjih občin. Ker gre v primeru oskrbe zapuščenih živali za obvezno gospodarsko javno službo, se deloma financiramo iz javnih sredstev, torej iz proračunov občin, s katerimi sodelujemo. Delno zato, ker so občine dolžne plačevati oskrbnino za pse in mačke zgolj prvih 30 dni njihovega bivanja v zavetišču. Prav tako občine krijejo stroške sterilizacije, kastracije in cepljenj, ki so za živali obvezna. Po 30. dneh pa postane žival strošek zavetišča. Zakon sicer dovoljuje evtanazijo živali, če po 30. dneh ne najde novega doma, a v mariborskem zavetišču te prakse ni, saj dajemo vsakemu psu in vsaki mački možnost, da najde nov dom. Tako imamo starejše pse v zavetišču tudi po nekaj let, stroške pa nosimo sami. Hvaležni smo za finančne donacije tistih, ki si jih lahko privoščijo, saj nam omogočajo lažje poslovanje.

In kako poslujete?

Zavetišče posluje z izgubo. Zavedati se namreč moramo, da je večina zapuščenih psov stara več kot 3 leta, kar pomeni, da padejo v kategorijo težje posvojljivih živali in so posledično tudi dlje časa v zavetišču. Ko smo leta 2012 prevzemali v upravljanje zavetišče za živali, smo se zavezali, da bomo ravnali kot družbeno odgovorno podjetje in to zavezo, tudi na račun slabšega poslovnega izida, ohranjamo. Oskrba zapuščenih živali je specifična dejavnost. Zato imamo seveda zaposlen strokovni kader, ki ustrezno poskrbi za zapuščene pse in mačke. Ker sami predhodnih izkušenj s to dejavnostjo nismo imeli, smo se v zadnjih letih veliko naučili. Predvsem pa jo, v segmentih, kjer le lahko, povezujemo tudi z našo primarno dejavnostjo. Tako veliko časa posvečamo ozaveščanju o pravilnem ravnanju s pasjimi iztrebki v urbanih okoljih in podobno.

Tudi sicer ste razvili zelo bogat in raznolik program okoljskega ozaveščanja, zlasti mladih. Kako je uspela akcija, v katerih so otroci pripravili eko torte iz odpadnih materialov?

V letošnjem šolskem letu smo pripravili nabor natečajev za različne ciljne skupine. Tako vodimo projekte za vrtce, osnovne in srednje šole. Pri vsaki ciljni skupini so izzivi, ki jih postavimo pred mlado generacijo, po vsebini in zahtevnosti različni, sledijo pa ključnim okoljskim ciljem, ki vodijo naše podjetje. Poudarek dajemo ponovni uporabi in preprečevanju nastanka odpadkov. Z vrtci smo od septembra naprej izvajali projekt Kako okusna je lahko eko torta. Vrtčevski otroci so z vzgojiteljicami iz odpadnih materialov ustvarjali torte. Na natečaj se je prijavilo 39 vrtcev oziroma njihovih enot iz vseh občin, kjer Snaga opravlja gospodarsko javno službo ravnanja z odpadki. Ocenjevalno komisijo so sodelujoči postavili pred velik izziv, saj je vsaka torta nekaj posebnega. Petčlanska komisija, ki so jo sestavljali predstavniki sodelujočih občin, Snage in slaščičarka, je izbrala tri torte, ki so po kreativnosti uporabe odpadnih materialov, izgledu, stabilnosti in pričarani slastnosti izstopale. Najbolj slastne eko torte so oblikovali v vrtcu Pikapolonica v občini Starše, v enoti Najdihojca vrtca Pobrežje in v enoti Cesta zmage vrtca Jadvige Golež. Otroke teh enot, njihove starše in vzgojiteljice smo nagradili z ogledom predstave Dogodivščine Vile Maline. Pridružil se jim je tudi naš Duško, dihur, ki je naša maskota. Prav vsi sodelujoči so prejeli priznanje in zahvalo za sodelovanje.

Seznam dodatnih storitev za uporabnike je zelo dolg – od čiščenja poslovnih prostorov do urejanja zasebnih površin in drugega. Se obseg teh storitev povečuje? Kaj pomeni v prihodku podjetja?

V letu 2013 smo ustvarili 82,2 % prihodkov iz naslova opravljanja gospodarskih javnih služb, 17,9 % pa iz tržnih dejavnosti. V letu 2014 se je prihodek iz tržnih dejavnosti povišal na 18,2 %. Seveda bomo pri zasledovanju tržnih ciljev ohranjali kakovost izvajanja gospodarskih javnih služb in jo izboljševali. Nenazadnje lahko, kot podjetje, ki primarno opravlja gospodarske javne službe, ustvarimo največ 20 % vseh prihodkov iz naslova tržnih dejavnosti. Hkrati pa se zavedamo, da zgolj z izvajanjem gospodarskih javnih služb dolgoročno ne bi mogli ohranjati takšnega števila zaposlenih ali število celo povečevati.

Kako je z naložbo v sortirnico in kdaj načrtujete, da boste sami obdelovali odpadke? Ali menite, da bo odpadkov za obdelavo dovolj, ko pa jih v centrih za ravnanje z odpadki že zdaj primanjkuje?

Evropa 90 % vseh potrebnih surovin uvaža. Tudi stanje pri nas je privedlo do tega, da smo se odločili zgraditi avtomatizirano mehansko napravo za obdelavo odpadkov. Izločiti želimo vse frakcije, za katere v danem trenutku obstaja trg za predelavo. Naprava bo glede na stanje postopka zgrajena ob prelomnici leta. Še vedno bo ostala manjša količina t. i. težke frakcije z višjim deležem biološko razgradljivih odpadkov, ki jo bomo predajali najugodnejšemu ponudniku storitve obdelave te frakcije pred odstranjevanjem.