Slovenija premalo izkorišča potencial toplotnih črpalk – EOL 103

V uvodu v okroglo mizo je generalni sekretar evropskega združenja za toplotne črpalke (European heat pump association (EHPA)) Thomas Nowak, predstavil prednosti in pomen toplotnih črpalk na evropski ravni zlasti za dosego ciljev na področju energetske učinkovitosti: »Naš cilj je, da zakonodajnim organom na ravni EU predstavimo prednosti toplotnih črpalk kot ene glavnih tehnologij za ogrevanje, hlajenje in pripravo tople vode. Sistemi toplotnih črpalk ustrezajo industrijskim, poslovnim in stanovanjskim objektom. Ne gre namreč samo za toplotne črpalke, ampak za tehnologije toplotnih črpalk, kjer je velik nabor rešitev. Naše glavno sporočilo je, da če želimo zmanjšati količino ogljikovega dioksida do 2050 za 80-95 %, tega ne moremo doseči brez toplotnih črpalk. To morajo razumeti pripravljavci zakonodaje. Glavni fokus mora biti na sistemu, ki daje največje učinke glede na investicijo. Podatki kažejo, da je Slovenija že dosegla cilje do 2030 na področju ogrevanja in hlajenja, ne pa na področju energije in prometa. Sporočilo za slovensko vlado je, da ni nujno, da se na vseh sektorjih dosežejo enaki cilji. Cilj 25 % OVE do 2030 se lahko doseže tudi z večjim prispevkom ogrevanja, torej toplotnih črpalk. Evropski trg toplotnih črpalk trenutno stagnira. Največji trg toplotnih črpalk je francoski trg. Pri prodiranju na trg pa imajo najboljše rezultate Skandinavija in Balkan. Potencial pri toplotnih črpalkah je precej večji, kot se trenutno kaže na trgu. Za prodor toplotnih črpalk potrebujemo podporo oblasti.«

Kako spodbuditi domači razvoj za zeleno rast Slovenije?

V okrogli mizi so sodelovali: dr. Dean Besednjak, Termo-tehnika, mag. Janja Kreitmayer McKenzie, MOP, dr. Peter Novak, Energotech, dr. Sabina Koleša, MGRT, Direktorat za podjetništvo, konkurenčnost in tehnologijo, dr. Marjana Šijanec Zavrl, GI ZRMK, mag. Stane Merše, Inštitut Jože Štefan, Jana Petkovšek, Dnevnik, Gregor Rome, Eko sklad, Jože Prikržnik, MGRT, Direktorat za lesarstvo, dr. Alojz Poredoš, Fakulteta za strojništvo. Moderator okrogle mize je bil glavni urednik Zelene Slovenije in revije EOL Jože Volfand.

Izbor teme, kaj storiti za domače zelene tehnologije, ni bil naključen. Slovenija ima tri pomembnejše dokumente, ki so aktualni na področju zelenih tehnologij in energije v Sloveniji. To so program prehoda v zeleno gospodarstvo, strategija pametne specializacije in energetski koncept Slovenije. Poleg tega je bil sprejet akcijski načrt na področju učinkovite rabe energije. Dokumenti torej so, zato je razprava postavila predvsem vprašanja o tem, kateri bodo konkretni koraki, da bi domača industrija na področju zelenih tehnologij dobila več finančnih spodbud s strani domačih inštitucij. Kaj lahko torej gospodarstvo konkretno pričakuje iz programa prehoda v zeleno gospodarstvo?

Mag. Janja Kreitmayer McKenzie, MOP: Okvirni program prehoda v zeleno gospodarstvo vzpostavlja možnost, da se politike in ukrepi začnejo usklajevati. Prvi del okvirnega programa je napisan dolgoročno. Najprej je potrebno dobiti sodelovanje na državni ravni, kjer smo morali vzpostaviti konsenz. Okvirni program je šele začetek, zato imajo pri tem pomembno vlogo podjetja. Deluje kot platforma, v katero se lahko vključijo vsi deležniki. Nekatere aktivnosti se že odvijajo, kot npr. analize, da se vidi, kje in kakšni so problemi. Do konca leta 2015 bo vzpostavljena tudi vstopna točka za prehod na zeleno gospodarstvo. Sedaj so informacije sektorsko razdeljene, MOP pa je pripravljen stvari med seboj povezati. Pri modelu prehajanja Slovenije na zeleno gospodarstvo bo šlo za poročanje preko enotnega dokumenta, kjer se bo povezovalo tudi procese, kaj je zeleno idr. Sistem se še vzpostavlja in še ni znano, kdaj vzpostavljen.

Jože Volfand: Pri tem se vendarle postavlja vprašanje, kaj je zeleno, kakšna je definicija zelenega, po katerih elementih je nek izdelek zelen. Te informacije so potrebne pri pripravi uredbe o zelenem javnem naročanju. Kdo lahko torej poda to definicijo?

Dr. Alojz Poredoš, Fakulteta za strojništvo: Veliko stvari se barva zeleno, čeprav v svojem bistvu niso zelene. Preden postavimo zakonodajo, se je zelo pomembno dogovoriti, kaj je zeleno. Pri tem je potrebno izhajati iz ciljev in kar tem ciljem sledi, je zeleno. V kolikšni meri je zeleno, pa morajo povedati kriteriji, strokovne podlage.

Mag. Janja Kreitmayer McKenzie, MOP: Eno od pomembnih področij je trajnostna gradnja. Pri javnih naročilih bo zelo pomembna opredelitev, kaj je trajnostna gradnja. Na tem področju se že delajo analize za materiale na trgu. Potrebno se je usmerjati k ciljem, pristopati k temu tudi z vidika, kaj nudi domač trg, kakšna so domača znanja.

Jože Volfand: S katerimi konkretnimi ukrepi bo MGRT spodbujal zeleni razvoj, zelene izdelke? Kako je glede razpisov? Nova finančna perspektiva 2014-2020 že poteka, Slovenija pa ni objavila še nobenega razpisa. Kako to?

Dr. Sabina Koleša, MGRT: V strategiji pametne specializacije je na voljo 461 milijonov evrov sredstev, od tega 276 milijonov evrov za podjetja. Prioriteto pri tem imajo trajnostne tehnologije. 90 milijonov evrov sredstev bo za mala in srednje velika podjetja na področju snovne in energetske učinkovitosti. Prvi javni razpis, ki ga pripravljamo v sodelovanju z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, naj bi bil operativen predvidoma sredi decembra. Sicer pa so ukrepi predvideni v naslednjem letu. V programu pametne specializacije so prioriteta razvoj pametnih mest, pametnih skupnosti (zmanjšanje emisij v prometu), pametnih zgradb (ogrevanje, hlajenje), zelenega gospodarstva, tudi zeleni turizem, predelava hrane, mobilnost idr. Pogoj za črpanje sredstev EU je strategija pametne specializacije. Priprava programa je v Sloveniji potekala predolgo, bilo je precej krogov usklajevanj. Vendar na ministrstvih delamo vse, da ne bi bilo zamika pri razpisih.

Jože Volfand: Med mediji je Dnevnik že več let nosilec projekta domačih gazel. Kaj pričakujejo najboljši, ko se podjetje odloča za razvoj zelenih tehnologij? Kaj bi lahko storila država, pa tega ne stori?

Jana Petkovšek, Dnevnik: Podjetniki za svoj razvoj potrebujejo stabilnost podjetniškega okolja. Država ne potrebuje samo vizije, ampak jasno zapisane cilje, pri čemer podjetja pričakujejo, da lahko pri tem sodelujejo. Na Dnevniku ugotavljamo, da se na MGRT in drugih ministrstvih trudijo. Vendar se zdi, da je vložene več energije, kot je izplena. Podjetja, ki so nagrajena z Gazelo, vedo, da je prihodnost zdaj in da se morajo odzivati hitro. Zato se sučejo okrog lastnih zmogljivosti in tako, da imajo tudi sami dovolj sredstev za lastni razvoj. Podjetja za rast in razvoj potrebujejo jasnost in stabilnost. Potrebujemo tudi merljivost in poudarek na vrednosti in ne le na ceni.

Jože Volfand: Dr. Peter Novak, vi ste velik poznavalec globalne energetike. Kaj mislite, kaj bi morala država prioritetno narediti pri sprejemu Energetskega koncepta?

Dr. Peter Novak, Energotech: Energetski koncept Slovenije (EKS) je v načelu zelo napreden in dober, če izvzamemo željo po novi nuklearki. V dokumentih bi morali opredeliti, kje lahko dosežemo dodano vrednost. Razvijati moramo področja, ki so zelena in bodo šla v svet. Paziti je potrebno, kako se bodo v razpisih dodeljevala sredstva. V tujini namreč namenijo milijone za razvoj industrije v okviru nepovratnih sredstev. Ta sredstva je potrebno povečati in usmeriti. EKS je dober, sledi evropskim direktivam, je pa vprašanje, ali ga bomo lahko realizirali. Toplotne črpalke so ključne za EKS, tudi uporaba lesa, predvsem za proizvodnjo biogoriv. Morda bi bilo dobro, da bi ob vseh teh dokumentih na ministrstvih oblikovali skupino strokovnjakov iz industrije in inštitutov, ki sicer pogosto svetujejo uradnikom, kaj narediti pri določenem dokumentu, problemu.

Jože Volfand: Pri problemih, s katerimi se srečujejo podjetja na poti razvoja, je zelo pomembna vloga ministrstev, državnih sekretarjev, uradnikov, da podjetjem pomagajo iskati rešitve in ne ovir. Dr. Dean Besednjak, kako vidite odnos raznih ištitucij in države do razvoja podjetij in zelenih tehnologij?

Dr. Dean Besednjak, Termo-tehnika: Smo gospodarska inštitucija in moramo na trgu preživeti. Vendar zaradi razmer, ki so na trgu, zamuja razpis za sofinanciranje nakupa toplotnih črpalk in kupci čakajo na razpis tri mesece. Zato prodaja na domačem trgu pade za 25 % in da ne odpuščamo, vložimo energijo za izvoz. Lahko bi še več zaposlovali, vendar stagniramo, čakamo in gremo v Evropo. V Sloveniji ne pričakujemo več veliko. Predlagal bi Eko skladu in ostalim, da naj vsaka njihova odločitev ne bo kratkotrajna. Pričakujemo predvsem srednjeročno vizijo financiranja, ker se tako lahko podjetja prilagajamo zahtevam.

Jože Volfand: To je izziv za Eko sklad. Ali lahko podjetja pričakujejo, da bo Eko sklad hitreje reševal vloge, ker jih je 4.500 še ne rešenih? Kdaj bodo novi razpisi in kako bo glede toplotnih črpalk?

Gregor Rome, Eko sklad: Po zadnjih informacijah bo Eko sklad v naslednjem letu predvidoma namenjal sredstva enako kot letos. Letos je bilo pri toplotnih črpalkah novo to, da ne financiramo več toplotnih črpalk za gretje sanitarne vode. Toplotne črpalke za ogrevanje stanovanj in hkrati sanitarne vode ostajajo financirane še naprej. Prav tako ne spodbujamo naložb na degradiranih območjih.

Dr. Peter Novak: Obe ministrstvi bi morali razmisliti in delovanje takšnega sklada urediti drugače. Cilj uporabe nekega materiala je zmanjšanje porabe energije. Lahko bi naredili sklad, ki posluje glede na doseganje ciljev.

Jože Volfand: In kaj pričakuje stroka?

Dr. Marjana Šijanec Zavrl, GI ZRMK: V zadnjem letu so bili naši napori usmerjeni predvsem v analize obstoječega stavbnega fonda. Imamo dve tretjini objektov starejšega datuma, kjer je tehnologija zastarela. Večinoma gre za stanovanjske stavbe. Potrebno je narediti preobrat. Do sedaj smo pristopali samo z ekonomskimi kriteriji, kjer so se izvajali tudi ukrepi, ki niso bili najbolj učinkoviti. V novem pristopu je prostor za tehnologije tako za prenove stavbnih pogojev, kot za tehnologije, ki temeljijo na izrabi OVE. Pri tem se soočamo z nerodnimi organizacijskimi pristopi. Dogaja se zakasnitev pri črpanju sredstev, a dejstvo je, da bomo morali poleg obstoječih finančnih inštrumentov stimulirati razvoj energetskega pogodbeništva, kajti cilja (prenova 1,5 milijona km² stavb) ne bomo mogli doseči samo s stavbnim fondom.

Mag. Stane Merše, Inštitut Jožef Štefan: Šepamo v stalnosti, predvidljivosti, manjka podrobne analize, ali je bil denar usmerjen v pravo smer, ali smo s tem dosegli učinke. Eden pomembnih razvojnih dejavnikov je spodbuditi energetsko pogodbeništvo. Odločitve so pogosto sprejete na podlagi posameznikov in ne na strokovnih podlagah. Odločamo se dolgoročno in se moramo odločati za vitalne spremembe. Imamo veliko infrastrukture, s katero pa ne vemo, kaj bi. Pred nami je zahtevna naloga, ker se stvari miselno radikalno spreminjajo. Strategija zelenega gospodarstva je en korak v tej shemi.

Dr. Alojz Poredoš, Fakulteta za strojništvo: Morali bi začeti meriti učinke spodbud. Nekatere podpore so bile zgrešene. Strinjam se, da bi morala ministrstva, ki pripravljajo ukrepe, bolj sodelovati z gospodarstvom kot s stroko in ne pustiti lobijem, da vplivajo na te odločitve. Pri pametni specializaciji so imela podjetja priložnost za odziv. Konkretno, s podjetjem Kronoterm smo pripravili dva projekta na področju toplotnih črpalk, ki sta prišla v ožji izbor. Toplotne črpalke imajo krasno prihodnost tudi v sistemih daljinskega ogrevanja in oskrbe s plinom. Daljinsko ogrevanje četrte generacije vključuje toplotne črpalke.

Jože Volfand: Eden izmed korakov, kako uporabiti domače vire za predelovalno industrijo je usmeritev Direktorata za lesarstvo na MGRT. Kaj bodo pridobila lesno-predelovalna podjetja?

Jože Prikržnik, MGRT, Direktorat za lesarstvo: Pred kratkim je bil ustanovljen direktorat za lesarstvo in že to je znak, da država misli z lesom in lesno industrijo v Sloveniji resno. Stopili smo že v kontakt z različnimi deležniki v Sloveniji, ki se ukvarjajo z lesom. Na direktoratu ne želimo diktirati in sami izumljati ukrepov, ampak to delati skupaj z industrijo. Ukrepi morajo biti takšni, da bodo podjetjem koristili in bodo pomagali, da se lesna industrija revitalizira. Kar se tiče finančnih spodbud, je za lesno industrijo v novi evropski perspektivi namenjenih 50 milijonov evrov (30 milijonov povratnih in 20 milijonov nepovratnih sredstev), ki bodo namenjena za snovno in energetsko učinkovitost. Prvi razpisi naj bi bili na voljo v začetku naslednjega leta.