Strokovna akademija Zelenega omrežja | Tanja Pangerl |
 
Trajnostno poročanje, energetski pregledi, standardi s področja okolja in kakovosti, učinkovita raba energije, obnovljivi viri energije so področja, ki jim podjetja in druge organizacije namenjajo vse več pozornosti. Prinašajo namreč ne le okoljskih, ampak tudi finančne koristi in večjo družbeno sprejemljivost. Na srečanju članov Zelenega omrežja Slovenije so bile predstavljene koristi trajnostnega poročanja, novosti novega standarda ISO 14001, ključni poudarki energetskega pregleda, ki je obvezen za vso večjo industrijo od 15. decembra letos naprej. Predstavljeni pa sta bili tudi dve tuji praksi s področja krožnega gospodarstva in energetske učinkovitosti, in sicer primer avstrijske Štajerske in Nemčije.
 

Trajnostno poročanje

mag. Vanesa Čanji

mag. Vanesa Čanji

Mag. Vanesa Čanji, direktorica podjetja Fit media d.o.o.

Zavedanje o trajnostnem razvoju je vedno večje. Hkrati je to dodatna priložnost za konkurenčnost. V preteklosti je bil govor o družbeni odgovornosti, pri kateri se zdaj izpostavlja trajnostni razvoj. Pomembno je, da podjetje razume, kaj je za tem konceptom in da dela korake k preobrazbi. Razlogi, zakaj se podjetja odločajo za trajnostno poročanje, so zelo različni. Vedno pa je pomembna podpora vodstva. Projekt trajnostnega razvoja mora imeti oprijemljive rezultate in ne le mehkih učinkov. Med razlogi za odločitev o trajnostnem poročanju podjetij in drugih organizacij so med drugim eksterni razlogi, kot so npr. zahteve bank. Slovenske banke se vse bolj zavedajo, tudi preko tujih lastnikov, da je trajnostni razvoj tisti del upravljanja s tveganji, ki je ključen, enakovreden finančnemu delu. Izvozno gospodarstvo je pod pritiski svojih kupcev, so pa tudi drugi pritiski širše javnosti, ki spodbujajo podjetja, da delajo premike v smer trajnostnega razvoja. Vsaj tako pomembni pa so za odločitev za trajnostno poročanje tudi interni razlogi. Po naših izkušnjah je največja dobrobit tovrstnega procesa integracija določenih procesov znotraj podjetja, do česar sicer ne bi prišlo, ker so dnevni tokovi usmerjeni v druge aktivnosti. Gre tudi za identifikacijo konkretnih kazalnikov. Pri tem je v podjetjih še velik manjko, ni oprijemljivih kazalnikov, na katere bi se naslonili pri upravljanju sprememb. Med internimi razlogi so še merjenje, vrednotenje, gradnja interdisciplinarne solidarnosti in sodelovalnosti ter trajnostna komunikacija.

Konec leta 2013 je bil sprejet mednarodni, nov poročevalski okvir, ki se mu reče t. i. integrirano komuniciranje. Nekatera podjetja se sprašujejo, ali je integrirano poročanje več kot trajnostno poročanje, kakšne so razlike, podobnosti idr. Na splošno poznamo tri smeri poročanje. Eno je klasično poročanje, za potrebe predvsem finančne javnosti, znotraj katerega se nahaja tudi segment trajnostnega razvoja. Tovrstna poročila v Sloveniji prevladujejo. Drugo je integrirano poročanje, ki je novo, in nato še trajnostno poročanje ter številni hibridi teh.

Integrirano poročanje

Gre za relativno nov poročevalski okvir, ki je bil sprejet decembra 2013. Namenjen je predvsem finančnim javnostim in zasebnim podjetjem, čeprav se ga da aplicirati tudi na javna podjetja. Osredotoča se na principe poročanja in manj na oprijemljive kazalnike, kajti nima svojih indikatorjev poročanja in se ne sklicuje na nobene indikatorje KPI in jih tudi ne zahteva. Lahko pa jih vključuje, če se podjetju to zdi pomembno. Gre za relativno fleksibilen poročevalski okvir, zato ni nujno potreben zunanji revizor, ki bi potrdil verodostojnost. Izhodišče poročanja pri integriranem komuniciranju je t. i. integrirano razmišljanje. Gre za to, da prinese v podjetje oziroma organizacijo nov koncept razmišljanja. Osnovni premislek pri tem je kapital. Ne le finančni kapital, ampak vse, kar je proizvedeno, kot so storitve, izdelki. Vključen je celoten segment intelektualnega, t. i. človeški kapital oziroma socialni kapital in odnosi z deležniki, ki se ga mora opredeliti in ovrednotiti. Vključen pa je tudi naravni kapital.

Bistven poudarek pri integriranem poročanju je razkritje poslovnega modela podjetja – kako podjetje ustvarja poslovni kapital in s katerim poslovnim modelom. Ključen je opis procesa in modela ustvarjanja vrednosti. Tako kot pri GRI4 (četrta izdaja) je tudi pri integriranem poročanju pomembno strateško usmerjeno odločanje. Vsak kapital, ki ga imamo, vrednotimo z vidika, kako ga bomo oplemenitili za višjo dodano vrednost. Pri tem so pomembni bistvenost, jedrnatost, zanesljivost, popolnost, doslednost in primerljivost. To so elementi, ki veljajo praktično za vse poročevalske okvirje.

Poslovni model definiramo v odnosu do zunanjega in notranjega okolja. Začne se zmeraj tako, da se organizacijo postavi v širši kontekst in ne samo od vrat do vrat. Pri integriranem poročanju gre za analizo podjetja v kontekstu zunanjega okolja. Sledijo še definiranje priložnosti in tveganja, strategija in razporeditev virov, delovanje in napovedi za prihodnje poslovanje.

Trajnostno poročanje po GRI

Gre za poročevalski okvir, ki ima kazalnike. Podpisani so bili tudi dogovori o sodelovanju med standardi ISO in med kazalniki GRI, ker standardi ISO nimajo svojih kazalnikov. Med sabo se sklicujejo oziroma so povezljivi. To je pomembno predvsem pri novi generaciji ISO 14001. Tako je sistem GRI4 komplementaren z novim standardom ISO 14001. Podjetju je zelo v prid, če lahko kazalnike, ki jih imajo definirane že v trajnostnem poročilu, vključijo v sistem ISO. Trajnostno poročanje je primerno za poročanje vseh vrst organizacij, ne glede na velikost. Po naših izkušnjah se za to odločajo predvsem večja podjetja, ki so tudi mednarodno prisotna. Gre za vključevanje trajnostne komponente in družbene odgovornosti v strategijo poslovanja in vedenje organizacije.

Priložnosti in pasti pri trajnostnem poročanju

Pri trajnostnem poročanju gre za priložnost, ki podjetju lahko prinese dodano vrednost. Rezultati so z napredovanjem iz leta v leto in s podporo vodstva lahko vidni že v dveh do treh letih. Za trajnostni razvoj celotnega podjetja je pomemben interni marketing. Pri poročanju pa so ključni kazalniki GRI, da se lahko prehojena pot meri in se vidijo rezultati oziroma napredek. Upravljamo lahko namreč samo tisto, kar znamo meriti. Boljše je določiti manj kazalnikov, vendar te oprijemljive, ki se nato sledijo oziroma merijo. Prav tako je pomembno znati o tem na pravi način komunicirati. Ključno je določiti tudi meje poročanja. Da podjetje presodi, do kam bo poročalo, si postavi okvire poročanja. V naslednjih letih poročanja pa se lahko meja poročanja širi.

Novi standard ISO 14001

Gregor Simonič

Gregor Simonič

Gregor Simonič, vodilni presojevalec pri Bureau Veritas d.o.o.

ISO 14001 Sistem ravnanja z okoljem je standard, ki se je v Sloveniji dokaj dobro uveljavil. Osnovni princip standardov je Plan-Do-Check-Act oziroma Načrtuj-Izvedi-Preveri-Ukrepaj. Standard ISO 14001 je primeren za katero koli organizacijo. Osnovni namen je obvladovanje sprememb in okoljskih vidikov. Koristi so očitne v izboljšanju nadzora nad stroški, materialom, nad surovinami, porabo ostankov materialov idr. Z vzpostavljenim sistemom 14001 ima organizacija tudi prednost pri zaupanju kupcev in investitorjev, lahko tudi pri javnosti in lokalni skupnosti, v kateri deluje. Predvsem v tujini pa je standard ISO 14001 pomemben pokazatelj za zmanjšano tveganje v odnosu do zavarovalnic kot odškodninske odgovornosti zavarovalne premije. 14. septembra 2015 je prišla nova izdaja ISO 14001. Mednarodna organizacija za standardizacijo se je odločila, da bodo prenovili standard ISO 9001 Sistem vodenja kakovosti in 14001 Sistem ravnanja z okoljem. Velik korak je, da so poenotili strukturo obeh standardov. Postala sta zelo kompatibilna po točkah standarda, po razumevanju, definicijah in po izrazoslovju. Načrtuje se, da bodo tudi ostali standardi, ki bodo prenovljeni, vsebovali enako osnovno strukturo, torej osnovna enaka poglavja in izrazoslovje. To je prednost predvsem za organizacije z večjimi sistemi, integriranimi sistemi, saj se bo izboljšala obvladljivost sistemov. Ne bo več podvajanja, ki se je sedaj precej pojavljalo.

Organizacije, ki so že certificirane po ISO 14001 imajo tri leta časa, da preidejo na novo verzijo. Po stari verziji iz leta 2004 se bo dalo certificirati še 18 mesecev po izdaji. Vendar če bi se organizacija danes certificirala še po starem standardu, bi certifikat veljal samo tri leta, to je do septembra 2018, ko je končni rok za prilagoditev na nov standard. Kdaj je možno oziroma najbolje preiti na nov standard? Priporočamo, da se to naredi ob recertifikaciji, lahko pa je prilagoditev postopna, kot prehod pri kontrolnih presojah v različnih delih organizacije.

Energetski pregled kot dobra investicija

mag. Bogomil Kandus

mag. Bogomil Kandus

Mag. Bogomil Kandus, direktor podjetja Enekom, d.o.o.

Energetski pregled na nek način določa aktivnosti organizacije na področju energetske učinkovitosti za obdobje 3-5 let. Za izboljšanje energetske učinkovitosti, zmanjšanje porabe energije, izboljšanje ogljičnega odtisa organizacije je energetski pregled osnovni korak.

Glavni dokumenti na področju energetske učinkovitosti:

IPPC Referenčni dokument »Energy efficiency« (februar 2009)

Standard EN 16001:2009 »Sistem upravljanja z energijo« (junij 2009)

Standard EN ISO 50001:2011 »Sistem upravljanja z energijo« (junij / oktober 2011)

DIRECTIVE 2012/27/EU on EnergyEfficiency (oktober 2012)

Do 5. decembra 2015 je vsa velika industrija po Evropi zavezana, da izvede prvi energetski pregled. Pri energetskem pregledu je potrebno najprej določiti korake, na kakšen način naj bi bil izveden. Pri tem je potrebno upoštevati standarde na tem področju, vključno z evropskimi standardi. Začne se z osnovnim standardom EN 16247-1:2012: Energy audit–Part 1: General requirements. Sledijo trije dodatni standardi za posamezno področje: za področje stavb, industrijskih procesov in za področje transporta. Ti trije standardi so podobni osnovnemu standardu, vendar ima glede na področje določene specifike. V pripravi je tudi peti del osnovnega standarda, ki določa kompetence oziroma zahteve za izvajalce energetskih pregledov.

Vendar nam poznavanje vseh teh standardov še vedno ne pove, kakšen energetski pregled je potrebno narediti. To so samo osnove. V standardih so določena področje uporabe, zveza z ostalimi standardi, izrazi in definicije, zahteve glede kakovosti (izvajalec energijske presoje, proces energijske presoje, elementi energijske presoje) in načela. Standard tudi določa, kakšen naj bi bil izvajalec energetskega pregleda. Mora biti neodvisen, strokoven. Določa, kakšna je komunikacija med naročnikom in izvajalcem, vlogo, odgovornosti in pooblastila idr. Standardi določajo obliko. Določajo, kakšno naj bo planiranje energetskega pregleda (v odvisnosti od potreb organizacije), za tem sledi uvodni sestanek, zbiranje podatkov, plan meritev, izvajanje obiskov lokacije, analize, poročanje o energetskem pregledu in zaključni sestanek. Naredi se tudi seznam predlaganih ukrepov, ki mora vključevati investicijo, prihranke in dobo vračanja, prioritete.

Mednarodni standard energijske presoje

Lansko leto je izšel mednarodni standard energetski pregledi oziroma poimenovan energijske presoje. Mednarodni standard je novejši od evropskega in natančno določa, kakšen je odnos med sistemom upravljanja z energijo in energetskim pregledom, določa tri tipe energetskih pregledov in določa, kaj naj bi sploh bil energetski pregled. Določa tudi minimalne zahteve za energetski pregled. Pri določanju programa energetskega pregleda je tako potrebno poznati tudi mednarodni standard.

Temelj energetskega pregleda so meritve. Vendar v metodologiji manjkajo predvsem kazalniki. Sistem upravljanja z energijo 50001 pa zahteva uvajanje kazalnikov energetske učinkovitosti. Tudi če merimo, ne moremo priti do pravih odločitev, če nimamo kazalnikov in primerjave z dobro prakso. Energetski pregled pokaže, kakšen sistem kazalnikov je v organizaciji in običajno predlaga še dvakrat toliko novih. Vrednotenje učinkovitosti organizacije mora temeljiti na preverjanju teh kazalnikov z najboljšo razpoložljivo tehniko oziroma prakso.

Zeleni razvoj v avstrijski Štajerski

Tobias Schwab

Tobias Schwab

Tobias Schwab, projektni vodja pri Eco World Styria

Globalni trg zelenih tehnologij

Predvideno je, da bo na globalni ravni trg zelenih tehnologij iz 2.536 milijard evrov v letu 2013 narasel na 5.385 milijard evrov v letu 2025, kar je 6,4 % rast. Največji delež na trgu zelenih tehnologij predstavlja energetska učinkovitost, sledijo trajnostno upravljanje voda, okolju prijazna proizvodnja, shranjevanje in distribucija energije, učinkovito ravnanje z viri, na koncu pa sta pametna mobilnost in krožno gospodarstvo. Največja rast, 9,6 %, se do leta 2025 pričakuje na področju pametne mobilnosti. Največje investicije v zelene tehnologije so bilo izvedene v zahodnem delu Evrope, in sicer v vrednosti 96 evrov na prebivalca, najmanj pa v Aziji, kjer investicije znašajo 15 evrov na prebivalca. Trendi v zelenih tehnologijah so predvsem na področju baterij in akumulatorjev, pametnih materialov, internetu stvari, samostojnih sistemih in robotiki, pri senzorski tehnologiji in avtomatizaciji, 3D vizualizaciji in nadzoru, industrijski biotehnologiji, solarni tehnologiji in nanotehnologiji.

Dolina zelenih tehnologij

Na avstrijskem Štajerskem je 1,2 milijona prebivalcev. V 20 letih se je to področje iz težke industrije preobrazilo v družbo s temeljem na proizvodnji, ki temelji na znanju. Gre za pionirsko regijo na področju recikliranja, hidro energije, biomase in solarne energije. Združenje Eco World Styria predstavlja močno vez med ekonomijo, znanostjo in javno upravo. Financira se preko članstva, skladov in projektov. Nekaj rezultatov doline zelenih tehnologij Green Tech Valley: 3,69 milijard evrov prihodka letno iz zelenih tehnologij, v letu 2014 je prihodek narasel za 2,5 %, v letu 2015 pričakujemo, da bo narasel za 6,4 % v primerjavi z 2014. 94 % zelenih tehnologij, ustvarjenih v Green Tech Valley, se izvozi. Na področju zelenih tehnologij je zaposlenih 20.600 ljudi. Med leti 2006-2014 se je dobiček podjetij v Green Tech Valley povečal za 131 %, medtem ko je ocena za globalni trg 73 %.

Avstrijska Štajerska in krožno gospodarstvo

Na področju upravljanja z odpadki je dolgoročni cilj avstrijske Štajerske, da postane območje trajnostnega upravljanja z odpadki kot viri. To vključuje dvigovanje zavesti o pomenu varovanja okolja, o določitvi položaja, ki ga ima ravnanje z odpadki v družbi, kjer je ločeno zbiranje odpadkov zahteva za povrnitev in recikliranje ter zmanjšanje nastajanja odpadkov, ter na ekonomskem področju. Pri prehodu v krožno gospodarstvo je temelj na eko dizajnu, na ponovni uporabi, popravilih, obnavljanju in recikliranju, kjer je odpadek spremenjen v vir.

Priložnosti so boljši dizajn in proizvodnja stvari (zeleni produktni dizajn), pri čemer se pojavljajo tudi novi poslovni modeli, kot so najem, plačilo glede na uporabo idr. Razvijajo se novi produkti, ki temeljijo na bio osnovi, kot so mrežice iz celuloze za pakiranje sadja in zelenjave, ki zamenjujejo plastične mrežice. Primer je tudi ponovna uporaba, npr. baterij. Projekt pametnega mesta Gradec (Smart City Graz) vključuje 60 metrov visok leseni stolp (končan bo leta 2016), ki je prekrit s prvimi velikimi organskimi PV moduli. Odvečna energija, ki se pridobi na ta način, se shranjuje v rabljenih baterijah. In drugi primeri. Prehod v krožno gospodarstvo potrebuje vključitev in predanost več različnih skupin ljudi, kot so zakonodajni organi, gospodarstvo in združenja.

Energetska učinkovitost v Nemčiji

Simon Pöpperl

Simon Pöpperl

Simon Pöpperl, namestnik direktorja Slovensko-nemške gospodarske zbornice

Nemčija ima veliko izvoznih programov, ki podpirajo podjetja pri izvoznih aktivnostih. Učinkovita raba energije (URE) in obnovljivi viri energije (OVE) igrajo pri tem pomembno vlogo. Od leta 2004 organiziramo različne programe tudi v Sloveniji.

Glavni povod za preobrat iz fosilnih goriv na OVE v Nemčiji je bilo leto 2011, ko se je zgodila jedrska nesreča v Fukušimi na Japonskem. Takrat je nastalo veliko gibanje s strani prebivalcev Nemčije, da želijo stran od jedrske energije k OVE, kar je spodbudilo zakonodajno oblast, da načrte na tem področju, ki so jih v preteklosti že naredili, uresničijo. Načrt vključuje delno zaustavitev nuklearnih elektrarn, do leta 2050 pa tudi zmanjšanje porabe energije na vsaj 80 % glede na leto 1990. Glavni cilji so ohranjati in dvigovati okoljsko in podnebno zmožnost, varnost oskrbe oziroma dobave, ki se sooča z novimi izzivi, in energetska učinkovitost.

Zgodil se je tudi preobrat v paradigmi. V preteklosti smo razmišljali od proizvodnje k potrošniku, danes razmišljamo bolj od potrošnika k proizvodnji. 40 % OVE v Nemčiji prihaja od zasebnih subjektov. Glavni razlogi za preobrat na OVE so veliko tveganje, ki ga prinaša jedrska energija, skrb za zaščito podnebja, omejeni viri in lokalna sprejetost.

Prvi korak je, da energetska zakonodaja postane bolj konkurenčna. Pomembno vlogo pri tem ima evropska energetska zakonodaja. Potrebnih je več spodbud. Na energetskem trgu mora biti večja interakcija med elektrarnami in OVE, regionalna kooperacija v EU bi morala biti izboljšana. Potrebna je tudi ustrezna infrastruktura oziroma omrežja, ki bodo zagotovila varen prenos energije v prihodnosti, kar je za Nemčijo še velika naloga. Stara omrežja se morajo modernizirati, kjer vidimo priložnost za povezovanje slovenskih podjetij z nemškim trgom, saj so slovenska podjetja na tem področju precej razvita. Predvsem, ko govorimo o pametnih omrežjih. Pomembna je implementacija akcijskega načrta za energetsko učinkovitost, strategija za stavbe, kjer so mišljene predvsem ogljično nevtralne stavbe, kar pa je še vedno velik izziv. Med nalogami je tudi strategija zagotavljanja dobave plina in ustanovitev platforme za monitoring, da se zagotovi zgodnja intervencija, če je potrebna.

Posledice energetskega preobrata

Po preobratu bo elektrika glavni nosilec energije v Nemčiji. Razširjeno bo povezovanje različnih energetskih sektorjev (elektrika – ogrevanje – plin – mobilnost), fleksibilne elektrarne namesto statičnih, kombinacija različnih sistemov (toplota in električna energija), zahteva po decentraliziranem in centraliziranem shranjevanju energije. Toplotne črpalke kot najbolj pomemben dobavitelj toplote. Razširila se bo elektro mobilnosti idr. Nujni pogoj za prehod na OVE so pametna omrežja. Tri glavne tehnologije OVE v Nemčiji so vetrna energija, biomasa in pametna omrežja.

Vetrna energija je v Nemčiji dokaj razvita, še vedno pa so izzivi, ko govorimo o vetrnih elektrarnah blizu obale. To področje se razvija in v letu 2014 je bilo veliko novih inštalacij s skupno močjo 5.188 MW, kar je rekordno v enem letu. V Nemčiji je skupaj 24.867 parkov vetrnih elektrarn, investicije se še nadaljujejo.

Na področju biomase se bo v letu 2016 začel izvajati projekt za proizvodnjo energije iz biomase. V sklopu projekta se bodo srečala tudi nemška in slovenska podjetja. V letu 2014 je bil celoten rezultat energije iz biomase 8,2 TW ur, od leta 2000 pa je proizvodnja energije iz biomase narasla za desetkrat.

V Nemčiji je trenutno šest vzorčnih regij pametnih omrežij. Z implementacijo pametnih omrežij bi se lahko 5 % energije shranilo, kar je enako dvema elektrarnama na premog. Trenutno manjka zakonodaja za njihovo ustrezno vzpostavitev.