Biološki odpadki in kompost | Jože Volfand |
 
V Zelenem rudniku Pomurja predelujejo več tisoč ton biološko razgradljivih odpadkov in izdelujejo prvovrstni kompost, kmalu pa bodo na trg poslali tudi druge produkte. A to ni edini razvojni izziv, na katerega želi odgovoriti CEROP. Prav posebna je njegova raziskovalna skupina, ki jo vodi dr. Tanja Bagar, strokovno sicer odgovorna za Laboratorij z raziskovalno-razvojnim sektorjem. Prav zdaj so laboratorij preselili in opremili s sodobnimi aparaturami, da bodo lahko sami delali analize zemlje, ki dr. Tanjo Bagar najbolj skrbi. Zemlja v Sloveniji je iz leta v leto manj rodovitna, manj živa, v njej je humusna bilanca negativna. A namesto, da bi zakonodaja spodbujala uporabo naravnih organskih gnojil, daje prednost mineralnim gnojilom in pospešuje siromašenje slovenskih tal. Ovir je preveč, nekatere so absurdne, pravi.
 
dr. Tanja Bagar

dr. Tanja Bagar

Ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov in zelenega vrtnega odpada daje rezultate. Količine se povečujejo, vaša kompostarna pa vam omogoča izdelavo komposta I. kategorije, ki ga prodajate. Za kakšne količine gre in kako se trg zanima za prvovrstni kompost? Kaj kaže rentabilnost poslovanja kompostarne?
Naša kompostarna ima kapaciteto za predelavo 9.000 ton biološko razgradljivih odpadkov ton letno. Iz tega pridelamo približno 1.500 ton komposta I. razreda. Opažamo, da zanimanje za nakup komposta I. razreda iz leto v leto narašča. Z različnimi akcijami osveščamo o kompostu in njegovih prednostih pred mineralnimi gnojili. Kompostarna posluje pozitivno, čeprav je vzpostavitev in delovanje kompostarne finančno kar velik zalogaj. Postopek izdelave komposta terja precej strojne opreme. Posebej pri takšnih količinah, kot jih imamo pri nas. Mi imamo zaprti tip kompostarne. Zato potrebujemo bokse, kjer poteka kompostiranje, stroje, ki mešajo in prezračujejo kompost, po končanem procesu pa tudi stroje, ki odsejejo strukturni material od komposta. Potem so seveda še redni monitoringi komposta. Ta strošek tudi ni zanemarljiv.

Stroški proizvodnje, pravite, niso majhni. Tisti, ki so se odločili v Sloveniji za kompostarne, ugotavljajo, da je kompost poslovna priložnost, a da je ovira zakonodaja. V čem?
Zakonodajnih ovir je precej. Slovenija je precej specifična in rigidna pri zakonodaji.

Prva težava je 4. člen Uredbe o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata. Predpisuje namreč 500 metrsko oddaljenost odprtih kompostarn od območij stanovanjskih, gostinskih, upravnih, pisarniških in trgovinskih stavb, sejemskih dvoran in razstavišč, stavb za kulturo in razvedrilo, muzejev in knjižnic, stavb za izobraževanje in znanstveno-raziskovalno delo, stavb za zdravstvo in šport ter športno-rekreacijskih površin. Nekoliko manjšo, 300 metrsko oddaljenost, zahteva za zaprti tip kompostarn. Zaradi te omejitve je naša kompostarna prešla na zaprti tip kompostarne, kar je terjalo dodatne investicije. Zdaj ugotavljamo, da težje zagotavljamo odlično kakovost komposta.

Naslednja ovira je uporaba komposta. Ni jasno opredeljeno, kakšne pogoje morajo izpolniti uporabniki komposta in kdaj. Mislim na analize tal, gnojilni načrti in podobno. Prav tako je uporaba komposta veliko strožje omejena kot uporaba recimo umetnih gnojil, kar je hud absurd.

Še kakšna večja težava?
Še. Precejšna. Izrazita je predvsem v kompostarnah, ki ne dosegajo I. razreda. Namreč, kompost II. razreda se pri nas ne sme uporabljati, čeprav bi bil povsem primeren za uporabo za okrasne grede in rastline. Hkrati pa je dovoljeno uvažati substrate, ki tudi po petkrat presegajo parametre, ki so določeni za kompost II. razreda. Tako se v Sloveniji srečujemo z ogromnimi količinami odvečnega komposta II. razreda, ki ga ne moremo uporabljati, hkrati pa uvažamo materiale, ki so bistveno slabši in jih prodajamo v naših trgovinah.

Kako je kompostarno sprejelo okolje, mislim zlasti na neprijetne vonjave?
Na našem centru nimamo težav z občani v okolici. Vsi so seznanjeni z delovanjem naše kompostarne. Naši sosedje so eni izmed naših najboljših kupcev.

Kaj naj ima prednost pri obdelavi biološko razgradljivih odpadkih v Sloveniji – kompost ali energija? Pri vas ste se odločili tudi za bioplinsko postajo. Zakaj?
Če govorimo o predelavi biološko razgradljivih odpadkov v kompostarni ali v bioplinarni, smo mi absolutno za kompostiranje. Pri tem je bistveno, da s predelavo v kompost in uporabo komposta v vrtovih in njivah omogočamo in podpiramo kroženje snovi v naravi. To je v bistvu krožno gospodarstvo. Že več kot 10 let se opaža drastično slabšanje kakovosti tal obdelovalnih površin v Sloveniji. V Prekmurju je to še izraziteje. Večina tal pri nas je kislih, z negativno humusno bilanco in brez nujnih mineralov. Zaradi uporabe umetnih gnojil in pesticidov je uničeno tudi mikrobiološko življenje v tleh. Ti trendi so posledica slabega ravnanja z eno izmed naših najbolj dragocenih danosti-zemljo. Tudi to je razlog, da verjamemo v kompostiranje kot pravo pot. Naš produkt je izjemen izboljševalec tal, je poln hranil, koristnih mikroorganizmov in lahko ob smotrni rabi popolnoma nadomesti mineralna gnojila. Hkrati neguje našo zemljo. Bioplinski motor pa uporabljamo za izkoriščanje odlagališčnega plina in je nepovezan s kompostarno.

Od postavitve bioplinske postaje, ki izkorišča odlagališčni plin, je poteklo že nekaj mesecev. Koliko so se vam v CEROP-u znižali stroški za energijo?
Naš kogeneracijski motor izkorišča odlagališčni plin za tvorbo elektrike in toplote. Stroški električne energije so se znižali za cca 30 %. Pridobili pa smo tudi toploto, ki jo s pridom uporabljamo v naših tehnoloških postopkih.

Zdaj se je CEROP vključil v projekt Gorički travniki kot partner, ki skrbi za odvoz in obdelavo biomase s pokošenih travnikov. Ali je to sestavni del iskanja novih tržnih priložnosti?
CEROP se je zavezal poslanstvu varovati naravo in zato vsekakor podpiramo projekte s takšnim poslanstvom. Naš center je lociran na obrobju Krajinskega parka Goričko. Ker je projekt namenjen skrbi za ohranjanje biotske raznovrstnosti Natura 2000 območij, smo zraven. To je eden izmed prvih tovrstnih projektov. Zato se seveda srečujemo z nekaterimi izzivi, vendar jih zaenkrat uspešno rešujemo. Nas je pa denimo kontaktiralo že nekaj ekoloških kmetov, ki so dobili informacijo o kompostiranju te biomase in se že zdaj zanimajo za kompost, ki bo nastal iz teh nedotaknjenih travnikov.

Tudi v Pomurju ugotavljate, da se letno zmanjšujejo količine odpadkov za predelavo. Odpadkov je vse manj. Kaj kažejo podatki in kaj to pomeni za vaš zeleni rudnik?
Dejansko ugotavljamo, da se zmanjšujejo količine odpadkov za predelavo. Tak trend se kaže že nekaj let, zato smo usmerili energijo v razvoj in širitev dejavnosti. Registrirali smo raziskovalno skupino, imamo team za razvoj novih produktov, imamo poskusne kapacitete, prijavljamo se na projekte… Center, kot je naš, potrebuje širok spekter delovanja. V tem primeru takšni negativni trendi nimajo izrazitega vpliva na uspešnost poslovanja.

Odločili ste se za nakup in preureditev nekdanjega obrata družbene prehrane, da boste odprli Center ponovne uporabe oziroma obnove različnih izdelkov, ki jih občani ne želijo več uporabljati. Zakaj ste se odločili za to naložbo?
V mesecu juniju smo postali lastnik objekta nekdanje družbene prehrane v središču mesta Murska Sobota. Ta objekt je bil propadajoč in več let zapuščen. Zdaj bomo preuredili v center ponovne uporabe. Center bo pričel delovati predvidoma ob koncu letošnjega leta, ko bodo zaključena najnujnejša obnovitvena dela na objektu. O centru za ponovno uporabo razmišljamo že več časa. Menimo, da je to pomemben korak.

Boste odprli nova delovna mesta?
Seveda. Prednost pri zaposlovanju bodo imeli predvsem posamezniki, ki so že dlje časa brez zaposlitev bodisi zaradi nižje izobrazbe, starosti ali česa drugega. Vrata centra bodo odprta vsakomur, ki ima doma še uporabne izdelke, kot so pohištvo, oprema za dom, manjši stroji, oblačila, knjige, igrače in podobno in jih ne potrebuje več oziroma jih želi zamenjati. Z minimalno prenovo oziroma obnovo bomo v centru takim izdelkom podaljšali življenjsko dobo. Prodali jih po simbolični ceni ali jih podarili socialno šibkim družinam.

Na družbenem omrežju so nekateri občani neprijazno sprejeli ta projekt. So zdaj odmevi že ugodnejši?
Skoraj vedno je tako, da spremembe naletijo na nejevoljo pri nekaterih ljudeh. Prepričani pa smo, da je center ponovne uporabe v tem okolju nujno potreben, tako iz družbenega kot iz okoljskega vidika.