Uredba in zaščita voda |
 
Ko je vodnjak prazen, spoznamo pomen vode… S to mislijo vabi Slovensko društvo za zaščito voda k razmišljanjem, kako v državi vodo, ki je življenje, zaščititi. Res je, da se Slovenija lahko pohvali s konkurenčno prednostjo, ki ji jo zagotovo zavida marsikatera država. To, da lahko pijemo vodo iz vodovodne pipe. A prav zato je, kot meni dr. Meta Levstek, predsednica Slovenskega društva za zaščito voda, toliko večja odgovornost vseh deležnikov, posebej pa zakonodaje in države, kako ravnamo z vodo. Do nekaterih določil osnutka Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode je kritična, med drugim opozarja, da komunalna podjetja zelo različno izvajajo sicer nujne preglede malih komunalnih čistilnih naprav.
 
dr. Meta Levstek

dr. Meta Levstek

Osnutek Uredbe o odvajanju in ččenju komunalne odpadne vode je že v nastajanju vzbudil veliko javne pozornosti. Javna razprava je mimo. Kaj je po vaši strokovni oceni v uredbi dobro in s katerimi rešitvami ste manj zadovoljni?
Pohvalimo lahko odločitev o združitvi treh uredb v eno. Slovenski prostor je že tako prepleten z velikim številom okoljske zakonodaje. Sicer pa je osnutek uredbe, tako kot je pripravljen, izredno težko berljiv in v posameznih členih nerazumljiv. Opozarjamo na tehten premislek o ponovni uvedbi rešitve čiščenja odpadne vode v pretočnih greznicah, ravno takih, kakršne je uredba v preteklosti že eksplicitno prepovedala, predvsem zaradi neobvladljivosti in nadzora čiščenja odpadnih voda.

Zakaj se vam zdi to sporno?
V Sloveniji se praktično nikjer ni izvajal nadzor nad izgradnjo greznic. Od izvajalcev javnih služb dobivamo informacije, da je zelo malo greznic, ki bi se jih dalo dograditi s sistemom filtracije ali infiltracije v učinkovit način čiščenja odpadne vode. Osnutek uredbe jemljemo kot predlog ter pričakujemo aktiven in odprt dialog z ministrstvom, ki bo skupaj z vsemi udeleženimi stranmi našla ustrezne rešitve za zaščito naše vode ter bodo izvedljive v praksi.

Največ kritičnih pripomb je bilo na roke glede uvedbe malih komunalnih čistilnih naprav. Zdaj so roki za zagotavljanje odvajanja in ččenja komunalne odpadne vode, odvisno od obremenitve aglomeracije, premaknjeni do konca leta 2021 ali do konca leta 2027. Občine in občani so opozarjali na ta problem. Se vam zdi rešitev ustrezna?
Do teh rokov smo kritični predvsem zato, ker ne prinašajo dobrega stanja naših voda in posledično okolja za naše prihodnje rodove. Nesprejemljivo je, da se tudi za objekte, ki še do danes nimajo urejenega nobenega čiščenja, podaljša rok do leta 2021. To pomeni, da država zavestno daje potuho občanom, ki že v preteklosti niso poskrbeli za čiščenje svojih odplak. Zavedati se moramo, da je revitalizacija onesnaženega vodnega vira zelo dolgotrajna in da so sistemi za pripravo pitne vode znatno dražji kot pa preventivno čiščenje odpadnih voda na viru onesnaženja.

Kaj predlagate?
Glede premika rokov bi bilo treba pogledati, na katerih področjih so ukrepi nujni in kje se zadeve lahko nekoliko podaljšajo. Sama sprememba rokov je še toliko bolj pereča, ker smo tik pred iztekom prvega, trenutno veljavnega roka za ureditev čiščenja odpadnih vod na prispevnem območju občutljivega območja, na vplivnem območju kopalnih voda ali na vodovarstvenem območju. Rok je do 31. 12. 2015. Torej zgolj nekaj mesecev pred iztekom. Kako naj potem zakonodajo sploh še jemljemo resno?

Po novem bodo morali izvajalci javne službe pregledovati male čistilne naprave z zmogljivostjo, ki je manjša od 50 PE, in pretočne greznice. Za komunale to ne bo majhna obveznost?
MKČN z zmogljivostjo čiščenja do 50 PE izvajalci javnih služb pregledujejo že od novembra 2007, tako da to ni novost. Težava je v tem, ker te preglede opravljajo v vsakem komunalnem podjetju v Sloveniji po svoje. Ponekod se celo dogaja, da dobi uporabnik pozitivno oceno obratovanja zgolj na podlagi lastnih podatkov. Resne težave nastanejo, ker nihče ne pregleda vgrajene MKČN na terenu. Mislim na kvaliteto njenega iztoka, ki je glavni pokazatelj delovanja čistilne naprave. Uporabniki sami tudi dostikrat ne vedo, kaj se pričakuje od take naprave, zato malih čistilnih naprav v Sloveniji niso obravnavani enako. Že zelo dolgo si naše društvo kot večja komunalna podjetja v Sloveniji prizadevamo uvesti nujno potrebno kontrolo MKČN z odvzemom vzorca iztoka očiščene odpadne vode in izdelavo analize KPK parametra. Edino tako lahko določimo, ali neka naprava dejansko služi svojemu namenu, to je čiščenju odpadne vode. Sicer je vse zaman. Ministrstvo je na žalost na naša opozorila gluho. Ne znamo si predstavljati, kaj naj bi pravzaprav pomenil pregled pretočnih greznic.

Osnutek uredbe dovoljuje tudi uporabo pretočnih greznic. Kaj lahko to pomeni za okolje?
Nobenega izboljšanja. Stanje enako, kot je sedaj oziroma samo še slabše. Resno se sprašujemo, komu in čemu je namenjena vsa zakonodaja – zadostitvi prenosa evropske zakonodaje ali smo že sami prepoznali njen pravi pomen?

Osnutek uredbe naj bi pomenil učinkovitejši sistem za zmanjševanje in preprečevanje emisij v vode oziroma okolje. Se bo ekološko stanje vod izboljšalo?
Ekološko stanje slovenskih vodotokov v večini primerov ni slabo, kar se tiče vplivov emisij t.i. klasičnega komunalnega oziroma organskega onesnaževanja. Zaradi turbulentnosti imajo naši vodotoki tudi velik samočistilni potencial. Povsem drugače je s hranilnimi snovmi, nevarnimi onesnaževali, ki pa jih zaradi aplikacije te uredbe ne bo veliko manj. Še vedno ostaja velik problem kmetijstvo z zlorabo hranil in fitofarmacevtskih sredstev. Ta pa je le deklarativno dober, v praksi niti malo ne. Iz Ljubljane in pisarn ARSA in MOP-a zgleda svet precej drugače kot v resničnem svetu.

Na kaj mislite?
Latentna evtrofikacija bo ostala in ekološko stanje slovenskih vodotokov bo še naprej odvisno predvsem od hidroloških posegov, pregrajevanj, akumulacij itd. Tudi z jezeri se kaj dosti ne bo spremenilo s to uredbo, če omenimo probleme Bohinjskega jezera (ne Blejskega j.) zadnjih deset let, pa visokogorska jezera, kjer ni problem »zemeljski«, ampak atmosferski vpliv itd. Veliko bolj sistemsko je namreč vprašanje ekološkega stanja vodnih teles, to preprosto ni kakovost vode. Zakaj določamo ekološko stanje vodnih teles in ne le njihove kakovosti, bo tudi uvodno predavanje na letošnjih Vodnih dnevih.

Kako pa je s kakovostjo vod v Evropi? Slovensko društvo za zaščito voda sodeluje na mednarodnih strokovnih srečanjih o problematiki vod. S katerimi glavnimi problemi se pri vodah srečujejo evropske države?
Da je vodno okolje življenjski prostor in naravna dobrina, ki jo je potrebno še posebno čuvati, se še bolj kot pri nas zavedajo mnoge evropske države. Seveda imajo na področju varovanja in upravljanja voda daljšo tradicijo in zelo razvite mehanizme na vseh nivojih. Tam se povezujejo različni deležniki, od uporabnika, služb za upravljanje z vodami, vseh državnih organov ter nevladnih organizacij, ki delujejo skupaj in povezovalno. Ravno to povezovanje ter medsebojno sodelovanje različnih udeleženih strani je edina prava pot, da se z vodo ravna gospodarno. Vodna telesa, kot so reke, ne poznajo meja. Zaradi tega so se začela pojavljati združenja, ki povezujejo upravljanje z vodami na področju več držav, kot je npr. podonavska regija. Na evropski in na svetovni ravni se zelo veliko energije in znanja vlaga v revitalizacijo vodotokov in ostalih vodnih teles, obvladovanje poplav, v namakanje, v sisteme zagotavljanje učinkovite preskrbe s pitno vodo. Nadgrajuje se sisteme za čiščenje mikroonesnaževal v odpadnih vodah, ukvarjajo se z zadrževanjem in ponovno uporabo deževnice, v mestih celovito upravljajo z vodami, tako imenovana mesta prihodnosti, in še bi lahko naštevala.

Pijemo v Sloveniji boljšo vodo kot na primer pri naših sosedih?
Kakor kje v Sloveniji. To vprašanje ne more biti splošno. Kot bi rekli, kje je lepše, na morju ali planinah. Zanesljivo je pitna voda manj kakovostna, ali je slaba, je težko reči, na območjih s plitvim vodonosnikom in intenzivnim kmetijstvom. To, da je nek parameter pod mejo detekcije, še ni zagotovilo, da ni dolgoročnega vpliva na zdravje človeka ali da ne dobimo driske po kozarcu vode. Nas pa skrbi, kaj bo z mladimi generacijami, ki se bodo kronično obremenjevale s snovmi, ki so pod mejo detekcije. Biologi poznajo bioakumulacijo pa tudi biomagnifikacijo. Če to vključimo v vprašanje, je odgovor že precej drugačen, kakšno vodo pijemo. Ni pa nobene potrebe, da kupujemo stekleničeno vodo. Lani naj bi jih prodali 22 milijonov steklenic, kar je zelo veliko. Slovenija je zelo posebna v tem, da nam v glavnem mestu in praktično v celi državi priteče pitna voda iz vodovodne pipe. In tega privilegija se vsi premalo zavedamo!

Pripravljate tradicionalne Vodne dneve 2015. Program je obsežen. Kaj bi izpostavili?
Letošnji 21. simpozij Vodni dnevi bo potekal 15. in 16. oktobra v Podčetrtku. Na simpoziju bomo celovito predstavili stanje na področju voda in osvetlili aktualno problematiko. Predstavili bomo napredne postopke priprave pitne vode ter odvajanja in čiščenja odpadne vode. Dotaknili se bomo problematike mikroonesnaževal v pitni in odpadni vodi ter se posvetili kopalnim vodam v Sloveniji. Pripravili smo zanimiv in aktualen program ter povabili predstavnike ministrstva, izvajalcev javnih služb, gospodarskih družb ter ugledne domače in tuje strokovnjake z različnih institucij. Naj izkoristim priložnost in povabim vse, ki jim ni vseeno za našo vodno bogastvo, da se pridružijo Slovenskemu društvu za zaščito voda ter seveda prijazno vabljeni v Podčetrtek na simpozij Vodni dnevi.