Intervju z okoljskim ministrom | mag. Vanesa Čanji |
 
Avstrijski zvezni minister za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in upravljanje z vodami Andrä Rupprechter razmišlja kot razvojni gospodarstvenik z globokimi trajnostnimi vrednotami. Področja svojega ministrovanja gleda v luči zelene gospodarske politike in priložnosti, da avstrijska podjetja pridejo v svetovni vrh z okoljskimi tehnologijami. V pogovoru poudari, da bo na politični ravni EU naredil svoj del, da bo zeleno gospodarstvo ponovno na dnevnem redu. Izkoristil bo vsako priložnost, da bo evropske partnerje in druge zainteresirane strani prepričal o vsebinskih koristih zelenega gospodarstva. Tako lahko po njegovem mnenju najbolje zaščitimo finančne in okoljske interese EU.
 
Andrä Rupprechter. Foto: Alexander Haiden

Andrä Rupprechter. Foto: Alexander Haiden

Vaše ministrstvo pokriva široko področje, tudi zeleni razvoj. Kakšen pomen mu dajete?
Zeleno gospodarstvo oziroma zeleni razvoj in krožno gospodarstvo so za nas izjemnega pomena in eden bistvenih strateških ciljev našega ministrstva. V tem smislu se zavzemamo za trajnostno gospodarstvo, učinkovito z viri in energijo, ki pokriva celoten spekter družbenih vprašanj. V teh časih je za nacionalna gospodarstva zelo pomembno, da spodbujajo zeleni razvoj in bolj intenzivno vlagajo v vodilne trge prihodnosti. V doslednem spodbujanju obnovljivih virov energije in naložbah v inovativne okoljske tehnologije se skriva ogromen potencial za gospodarsko oživitev in »zelena delovna mesta«.

Ali pri tem, ko gre za zeleni razvoj in zelena delovna mesta, sodelujete tudi z drugimi ministrstvi?
Naj odgovorim z nekaj primeri dobrih praks, ki kažejo velik pomen sodelovanja z drugimi ministrstvi in z avstrijsko gospodarsko zbornico. Avstrijska državna nagrada za okolje in energetiko, ki je najvišje priznanje na področju okoljske tehnologije v Avstriji, se podeljuje v treh kategorijah oziroma v sodelovanju s tremi ministri: za okolje, gospodarske zadeve in za tehnologijo (http://www.ecolinx.com/de/staatspreis/). Naše ministrstvo in avstrijska zvezna gospodarska zbornica sta začeli s projektom »Izvozna iniciativa okoljskih tehnologij«, ki pomeni velik prispevek h globalnemu varstvu okolja in podpira avstrijska podjetja pri trženju avstrijskih okoljskih tehnologij. Podjetja imajo možnost sodelovati pri različnih seminarjih na ciljnih trgih in predstaviti svoje izdelke z okoljsko tehnologijo na kraju samem (http://www.exportinitiative.at). Nenazadnje so za dvig ravni usposobljenosti pomembni celoviti programi izobraževanja in usposabljanja. Ti so prvi pogoj za visoko kakovost, inovativnost in posledično za gospodarski uspeh.

Lahko konkretizirate rezultate, ki jih Avstrija dosega pri zelenem razvoju? Kakšni so vaši strateški cilji na tem področju?
Avstrija je trenutno med »top« državami pri zelenem razvoju. V skladu z našimi strateškimi cilji in vizijo bo Avstrija prevzela vodilno vlogo pri razvoju, produkciji in izvozu okoljskih tehnologij, ne le v Evropski uniji, ampak po vsem svetu. Ti sektorji rastejo hitreje kot celotno avstrijsko gospodarstvo. Tudi doslej so imeli znatne vplive na zaposlovanje in dodano vrednost, prepričani pa smo, da bodo dolgoročno postali eden izmed glavnih delodajalcev.

Na katere sektorje mislite?
Ponosni smo, da se avstrijske okoljske tehnologije uvrščajo med najboljše na svetu na različnih področjih, zlasti na področju obnovljivih virov energije. Okoljske tehnologije »made in Austria« slovijo po svojih robustnih stopnjah rasti, dinamičnih inovacijah in vrhunskosti. To velja tudi v sektorjih okoljskih tehnologij za upravljanje voda in odpadkov.

V Sloveniji je v tem obdobju aktualno vprašanje zelene davčne in proračunske reforme v kontekstu zelenega razvojnega preboja. Kako »zelena« je avstrijska davčna politika?
Leta 2013 so prihodki od »zelenih davkov« znašali 8,4 milijarde evrov. Nekaj manj kot 61 odstotkov tega zneska so prispevali davki na energijo, 31 odstotkov davki na transport, več kot 7 odstotkov davki na vire in približno 1 odstotek davki na onesnaževanje. V te številke niso vključene razne pristojbine, ki ne sodijo pod definicijo davka, vendar v mnogih primerih lahko še bolj učinkovito in ciljno usmerjajo določene politike.

S kakšnimi sredstvi upravlja vaše ministrstvo?
Naše ministrstvo za okolje ima v letu 2015 proračun v višini približno 643 milijonov evrov. Poleg tega razpolagamo še s sredstvi in politikami na drugih področjih, kot je kmetijstvo, kjer imamo Kmetijsko-okoljski program »ÖPUL«. Naš cilj je uskladiti človeške vire z ekonomijo in naravo. Zato ne izvajamo le neposredne okoljske politike, ampak širše trajnostni razvoj na področju kmetijstva, gozdarstva in gospodarjenja z vodami.

Delež obnovljivih virov energije na vseh segmentih v Avstriji v zadnjih letih raste.
Res je, v Avstriji imamo visok delež obnovljivih virov energije v skupni končni porabi energije. V letu 2013 je bil delež obnovljivih virov energije 32,5 %. Zelo verjetno je, da bo Avstrija celo presegla cilj EU – 34 % delež obnovljivih virov energije do leta 2020.

Katere politike in ukrepi so se izkazali za najbolj uspešni? Kakšni so vaši nadaljnji koraki na tem področju?
V Avstriji je energetska politika predvsem odgovornost zveznega ministra za znanost, raziskave in gospodarstvo. Vendar zaradi tesne prepletenosti energetske in podnebne politike ministrstvo za okolje izvaja številne aktivnosti za spodbujanje rabe obnovljivih virov energije in učinkovitosti.

Okoljska politika Avstrije je tesno povezana s politiko EU. To pomeni, da je izvajanje direktiv in smernic EU ena naših prednostnih nalog. Smernice dela našega ministrstva so začrtane v programu EU Energija 2030 in v Podnebnem paketu.

Ministrstvo za okolje je sprožilo številne pobude, ki so bistveno prispevale k dvigu deleža obnovljivih virov energije. Posebej bi izpostavil pobudo »klimaaktiv«. Tudi Podnebni in energetski sklad, okoljske subvencije za avstrijska podjetja in kampanje za energetsko prenovo so se izkazale za uspešne pri povečanju deleža obnovljivih virov energije.

Na katere prednostne ukrepe na področju učinkovite rabe energije mislite?
Leta 2013 je bila končna poraba energije v Avstriji 1.119 PJ. V primerjavi s predhodnim letom to pomeni rast za 1,8 % predvsem na račun povečane rabe energije v prometnem sektorju. Zakon o avstrijski energetski učinkovitosti, ki je izvedba direktive EU o energetski učinkovitosti, določa, da do leta 2020 Avstrija ne sme preseči vrednosti 1.050 PJ.

Ministrstvo za okolje izvaja številne ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti v Avstriji. Nudimo informacije o energetsko varčnih napravah (www.topprodukte.at) in t.i. »ogrevalni check«. Nudimo tudi t.i. klimaaktiv trenerje. Finančna podpora je tesno povezana z energetskim svetovanjem, ki vodi k visoki kakovosti izvajanja ukrepov. Podprli smo energetske izkaznice, ki so bile uvedene v vseh državah članicah EU.

Zahvaljujoč pobudi „klimaaktiv“, ki sem jo že omenil, se je v Avstriji zelo povečala energetska učinkovitost v preteklem letu. Zaradi večje rabe obnovljivih virov energije in večje energetske učinkovitosti so se v obdobju 1990-2012 znatno zmanjšale emisije toplogrednih plinov v tem sektorju, in sicer za 34,1 %.

Energetska prenova stavb je lahko pomembna spodbuda gradbeništvu.
Gradbene tehnologije v Avstriji so na razmeroma visoki ravni tudi zaradi kulturnih vidikov. Naj omenim visoko kakovost arhitekture na primer v socialnih stanovanjih in inovacijske programe, kot je Hiša prihodnosti (Haus der Zukunft). Standard pasivne hiše se na široko izvaja v Avstriji, tudi v nekaterih projektih prenov.

V Sloveniji se letos pripravlja nova strategija ravnanja z odpadki, zato nas s tega področja zanimajo vaše izkušnje. Kako razmejujete interese med javnim in zasebnim interesom na področju odpadkov?

Ravnanje z odpadki je del javnih služb in zasebnih podjetij. Nujno je treba najti pravo ravnovesje med tema dvema vidikoma. Pri nas smo se skušali izogniti predvsem izbiri vrtičkov, ki so najbolj donosni na račun področij, ki prinašajo samo stroške (t.i. »cherry picking«) s strani katerega koli od akterjev na tem področju. Država lahko najbolj spodbudi zasebne naložbe s tem, da zagotavlja učinkovito javno upravo.

V EU je znanih več različnih ureditev na področju ravnanja z odpadno embalažo. Kateri sistem daje v Avstriji najboljše rezultate z vidika stabilnosti, okoljskih ciljev in cene?
Od leta 1992 v Avstriji velja jasna odgovornost proizvajalcev vseh vrst embalaže. Proizvajalci in uvozniki embalaže lahko sami upravljajo s svojo odpadno embalažo ali pa se morajo pridružiti sistemu zbiranja in predelave, ki te naloge opravlja zanje. V začetku letošnjega leta smo za gospodinjsko embalažo spremenili zakonodajo, ki po novem določa obvezno pogodbo proizvajalcev in uvoznikov embalaže z družbo za ravnanje z odpadno embalažo.

Imamo več konkurenčnih sistemov oziroma družb, vendar le enega zbiralca za vsak material. Gre za občinske in zasebne zbiralce, ki morajo imeti pogodbe z vsemi družbami za ravnanje z odpadno embalažo in jim predajo zbrano odpadno embalažo v skladu z njihovimi tržnimi deleži. Družbe za ravnanje z odpadno embalažo so odgovorne za sortiranje, predelavo in doseganje zastavljenih ciljev. Morajo se registrirati in posredovati podatke. Z veseljem ugotavljam, da imamo visoko stopnjo ločenega zbiranja in razmeroma nizko stopnjo parazitiranja, kar pomeni, da je malo zavezancev, ki niso vključeni v sistem.

Kakšen je vaš odnos do koncepta »zero waste«, saj le-ta nasprotuje termični izrabi odpadkov, vi pa ste ji naklonjeni?
»Zero waste« je pomembna vizija, če želimo graditi bolj trajnostno družbo. Nujen je prehod iz ravnanja z odpadki k trajnostnemu upravljanju z materiali. Program »zero waste« je eno od orodij tega prehoda. Naš cilj pa ni samo to, ampak tudi, da se znebimo problematičnih snovi iz preteklosti – na primer obstojnih organskih onesnaževal. Sežiganje odpadkov bo torej bistveni del naše infrastrukture še zelo dolgo časa. Sežiganje seveda ni na vrhu hierarhije ravnanja z odpadki, je pa sežig z energetsko predelavo del strategije »zero waste«. V Avstriji smo bili zelo uspešni pri doseganju tega cilja, saj so vse naše sežigalnice odpadkov pridobile certifikat kot objekti R1.

Avstrija uvaža določene odpadke. Kakšna je vaša ekonomska in tržna politika na področju trgovanja z odpadki?
Odpadki so lahko oboje – dragocen vir ali nekaj, kar potrebuje varno končno odlaganje. Za odpadke kot vir velja skupni trg z določenimi omejitvami. Tok poteka v obeh smereh. Za določene tokove odpadkov trg v majhni državi, kot je Avstrija, ni zadosti velik, da bi omogočal obratom za recikliranje zadostno ekonomijo obsega. Zato lahko sodelovanje pri recikliranju odpadkov pomeni win-win situacijo, kar vključuje izvoz in uvoz.

Kakšne so vaše ključne infrastrukturne kapacitete s področja ravnanja z odpadki in katere investicije še načrtujete?
Za končno odlaganje v Avstriji velja politika samozadostnosti. Samo za posebne postopke odstranjevanja, kot so varno trajno podzemno skladiščenje, se zanašamo na izvoz k našim nemškim sosedom. V okviru naših razpoložljivih kapacitet smo vedno pripravljeni pomagati našim sosednjim državam, če nimajo možnosti odstranitve. Ravnanje z odpadki niso le javne storitve. Velik del ravnanja z odpadki opravijo zasebna podjetja. Kot država zagotavljamo podatke in stabilno politično, pravno in gospodarsko okolje za naložbe in partnerstva.

Kako ocenjujete evropsko okoljsko politiko? Cilji so večinoma ambiciozni, vendar se rezultati odmikajo na številnih področjih.
Onesnaževanje okolja se ne ustavi na nacionalnih mejah. Zato je skupna in ambiciozna evropska okoljska politika bistvena za zagotavljanje visokih okoljskih standardov za državljane EU, za zaščito naše narave in za zmanjšanje škodljivih vplivov na zdravje ljudi. Pri okoljski politiki na evropski ravni dejansko opažamo določeno nazadovanje, vendar na več področjih dela prave korake. Eden takih je usklajenost EU v zvezi s pogajanji za nov globalno zavezujoč podnebni dogovor v Parizu (COP21). Pohvalim lahko izvajanje pravnih in drugih ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka in vode v EU, energetske učinkovitosti in spodbujanje širjenja obnovljivih virov energije.

Po drugi strani vzbujajo skrb pobude Evropske komisije za izboljšanje politik in zakonodaje EU. Boljša pravna ureditev v okviru prenove ne sme pomeniti nižanja določenih okoljskih standardov. Tu konkretno mislim na direktive o pticah in habitatih. Poleg tega moramo nadaljevati s prizadevanji za odpravo okolju škodljivih subvencij.

Najbrž tu mislite tudi na jedrske elektrarne, saj je znano vaše trdno nasprotovanje jedrski energiji?
Drži. Tehnologije z visokim tveganjem za tržne napake, npr. jedrske energije, po našem mnenju ne smejo biti neposredno ali posredno financirane z državno pomočjo ali sofinancirane s strani prihodnjega Evropskega sklada za strateške naložbe. Republika Avstrija je nedavno vložila pritožbo na Evropsko sodišče, ker je Komisija odobrila subvencijsko shemo Združenega kraljestva za projekt jedrske elektrarne Hinkley Point C.

Kako razumete obljubo Komisije, da bo do konca leta predstavila izboljšan paket za krožno gospodarstvo?
Odziv na ta predlog bo lakmusov test za evropsko okoljsko politiko. Po našem mnenju se moramo veliko bolj potruditi, da bi prepričali evropske državljane o pomenu zelene rasti in zelenih delovnih mest za evropsko gospodarstvo. Koncept krožnega gospodarstva je zagotovo pravi. Viri so omejeni in zagotovo jih bomo morali bolje izkoristiti, če želimo zagotovili blaginjo prihodnjih generacij. Trenutno je težko napovedati, v katero smer bodo šli predlogi Komisije. Natančno jih bomo proučili, saj želimo preprečiti kakršno koliko obliko »greenwashing-a« oziroma lažne okoljske prijaznosti.

Med pozitivnimi področji evropske okoljske politike ste izpostavili upravljanje z vodami.
Zadnje poročilo Evropske okoljske agencije potrjuje, da so kopalne vode v Evropi visoke kakovosti. 95 % teh območij izpolnjuje minimalne standarde kakovosti vode, določene v zakonodaji EU. Prepričan sem, da so to izboljšave, ki se ne bi zgodile brez evropske zakonodaje. Politika s področja kopalnih voda je ena od zgodb o uspehu na področju vodne politike, pomembna za varovanje zdravja ljudi in okolja.

Kje vidite možnosti, da bi sosedi še bolje sodelovali na področju zelene ekonomije?
Zelo sem zadovoljen z dobrimi sosedskimi odnosi in našim čezmejnim sodelovanjem. Po hudem žledu v Sloveniji v letu 2014 se nam je zdelo samoumevno, da slovenskim oblastem nudimo hitro pomoč, brez birokratskih ovir. Sicer je koncept zelenega gospodarstva ključni poudarek moje prihodnje okoljske politike. Inteligentno gospodarstvo ne spodbuja le gospodarske blaginje in socialne varnosti, temveč se mora osredotočiti tudi na spodbujanje trajnostnega razvoja. Prizadevati si mora za ozelenitev delovnih mest, kar pomeni, da dvigujemo raven izobrazbe oziroma zelene usposobljenosti. Potrebno je ozaveščanje s področij trajnostnega javnega naročanja, zasebnih naložb in vzorcev potrošnje. Vse to skupaj z okoljskimi tehnologijami ima ključen pomen za prehod v nizkoogljično, okoljsko zdravo in socialno sprejemljivo zeleno gospodarstvo, kot je določeno v 7. okoljskem akcijskem programu EU.

Ste lahko bolj konkretni?
Industrija okoljskih tehnologij je ogromen gospodarski dejavnik v Avstriji, ki ima pozitiven učinek na visoko kakovostna delovna mesta. V letu 2011 je presegla promet 8 milijard evrov in še raste. Izvozne spodbude avstrijskim okoljskim tehnologijam in druga orodja, kot so spletne platforme, kjer smo zbrali vse potrebne informacije o avstrijskih podjetij, ki se ukvarjajo z okoljskimi tehnologijami in obnovljivimi viri energije, predstavljajo priložnosti za širok obseg sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo. Prepričan sem, da je treba spodbujati medsektorske in čezmejne regionalne projekte sodelovanja in inovacij med MSP v obeh državah. S temi pobudami se želimo širiti na nove trge in spodbujati mednarodno prepoznavnost okolju prijaznih avstrijskih tehnologij, izdelkov in storitev. Imamo vodilni položaj na področju energetske izrabe biomase, vodne in sončne energije, pa tudi na področju ravnanja z odpadno vodo.