Slovenija in EXPO 2015 |
 
Na svetovni razstavi EXPO 2015, ki jo gosti Milano, se Slovenija med 145 državami predstavlja s sloganom Čutim Slovenijo, in sicer zeleno, aktivno, zdravo. Tako išče sozvočje z glavnimi temami razstave, ki so hrana, sol, čebele, termalne in mineralne vode, zdrav in aktiven življenjski slog ter zelene tehnologije. Tudi slovenski paviljon je iskal kreativno rdečo nit s sloganom Čutim Slovenijo, predvsem pa v identiteti države, kar so avtorji paviljona vnesli v več interaktivnih elementov in v arhitekturno zasnovo paviljona. Arhitekturno podobo slovenskega paviljona so domislili v biroju SoNo arhitekti, zato so zanimive utemeljitve kreativnih rešitev, kakor jih je pojasnil Edvard Blažko iz skupine angažiranih arhitektov. Konstrukcijo in statiko pa je prispevalo celjsko podjetje CBD.
 
Edvard Blažko

Edvard Blažko

Osrednja tema svetovne razstave EXPO 2015 v Milanu se glasi Hrana za planet, energija za življenje. Ali ste v kreativni ideji za nov paviljon predvsem razmišljali o sporočilu slogana ali ste bolj razmišljali o tem, kaj bo paviljon sporočal javnosti kot izdelek iz Slovenije?
V biroju SoNo arhitekti smo zasnovo in idejo paviljona razvijali postopoma. Obliko objekta je v veliki meri definirala parcela, ki je pravokotne oblike, leži pa na križišču dveh glavnih komunikacijskih osi Cardo in Decumano, v samem središču družabnega dogajanja svetovne razstave. Oblika parcele tako določa izrazito poudarjeno horizontalo paviljona, iz katere izhaja pet lomljenih volumnov, ki nakazujejo reliefno razgibanost naše države; prehajanje alpskega hribovja in panonskega ter sredozemskega gričevja v obdelovalne površine ravnin, kotlin in dolin z izjemnim podzemnim svetom prepredenim z jamami. Če pet lomljenih delov paviljona nakazuje reliefno razgibanost naše države, potem velike steklene površine predstavljajo veliko odprtost naše države za sodelovanje z mednarodno skupnostjo. Tako sam paviljon kot tudi osrednje zgodbe stalne razstave temeljijo na številki 5; 5 prizmaičnih enot, ki sestavljajo paviljon, in 5 glavnih vsebin stalne razstave, ki jo povezuje »Zgodba 5 zrn ajde«, kar vse v metaforičnem smislu pomeni 5 čutov (vid, sluh, otip, voh, okus), ki so temelj državne znamke, zajeti v I feel Slovenia.

Lahko pojasnite podrobneje?
Prvi volumen paviljona, s strani glavne avenije Decumano, zagotavlja glavni vhod za obiskovalce in je obenem tudi najvišja točka paviljona. Privablja poglede z dinamično obliko glavnega vhoda ter z odprtim odrom, ki je nadkrit z impresivno konzolo. Pročelje s svojo prizmatično obliko odpira prostor pred Decumanom in tvori odprt javni prostor znotraj same parcele. Sledijo mu še ostali štirje volumni, ki se enakomerno znižujejo. Zahodna fasada je večinoma zastekljena z večjimi trikotno oblikovanimi okenskimi odprtinami, ki omogočajo poglede v notranjost razstavnega prostora. Ostale fasade so bolj zaprte, odlikujejo pa jih fasadni elementi, sestavljeni iz lesenih letev, ki so deljene z jeklenimi profili bele barve, s čimer dosežemo vzorec strukture lista in njegovih žilic.

Katere materiale ste uporabili poleg lesa in zakaj? Ali je les material za trajnostno gradnjo, v čem so njegove prednosti?
Paviljon je narejen in bo postavljen iz naravnih materialov – pretežno iz lesa in stekla, saj je Slovenija ena najbolj gozdnatih evropskih držav, les pa naša strateška surovina. Les je v Sloveniji eden izmed najpomembnejših obnovljivih virov energije in trajnostni material prihodnosti. Zasnova je zahtevna in sestavljena iz večje, pretežno lesene konstrukcije. Odlikujejo jo veliki razponi in je ena od prvih hibridnih zasnov pri nas. Gre namreč za leseno skeletno gradnjo s kombinacijo križno-lepljenih lesenih nosilnih elementov.

Paviljon bo deloval kot odprt prostor, v katerem bo pretežni del zavzemala stalna razstava. Znotraj je prostor za prodajo slovenskih jedi po konceptu »street food« oziroma v skladu s konceptom »pozitivne ulične prehrane«, prostori, ki so namenjeni poslovnim srečanjem in različnim sprejemom idr. Slovensko zgodbo zaokroža zunanjost paviljona, kjer bo postavljen manjši nasad trt in dišavnic, oljk in minimalističen gozd, ozelenjene stene pa bodo tudi znotraj paviljona. Arhitekturna zasnova tako simbolično, na različnih, med seboj prepletenih ravneh, predstavlja Slovenijo.

V kakšno Slovenijo bodo vstopili obiskovalci paviljona, saj pričakujejo na razstavi okrog 20 milijonov obiskovalcev?
Vstopil bo v Slovenijo kot zeleno, aktivno in zdravo državo. Skozi interaktivne elemente in multimedijsko predstavitev bomo obiskovalce spodbudili k zavedanju, da lahko tudi sami, z majhnimi koraki prispevajo k ohranitvi planeta. Zato bodo obiskovalci nagrajeni s petimi zrni ajde, ki simbolno ponazarjajo pet čutil iz slovenskega slogana »Čutim Slovenijo«.

Ali slovenska arhitekturna kultura dovolj upošteva les kot gradbeni material, saj razen nekaj izjem ni celovitih rešitev, ki bi v urbanem prostoru uporabili gradnje iz lesa. Bi bilo to v prihodnosti mogoče?
Čeprav smo projektirali že kar nekaj lesnih hiš, se seveda strinjamo, da se les kot gradbeni material zaenkrat premalo uporablja. Tudi na tem področju pa se vse bolj zgledujemo po tujini. Naročniki se vse bolj zavedajo pomena trajnostne gradnje, zato je v prihodnje pričakovati več lesene gradnje. To bi bilo seveda mogoče glede na to, da smo ena izmed najbolj gozdnatih evropskih držav, les pa naša pomembna surovina. Ne nazadnje bi morala k temu aktivno pristopiti tudi država in bolj spodbuditi ta segment lesno predelovalne industrije.

Kakšni so strokovni odmevi na design in arhitekturne rešitve slovenskega paviljona v Milanu?
Zaenkrat so odzivi pozitivni, seveda pa je potrebno počakati, da paviljon in celotno prizorišče Expo zaživi.

Katere vaše projekte bi navedli kot najbolj referenčne?
Hiša Re, vila Lumar v največjem avstrijskem centru vzorčnih hiš, hiša Črnile in vila v Kitzbühlu. Zelo ponosni smo tudi na projekt Tržaškega knjižnega središča, ki je pravkar v izgradnji.

Slovenija iz gradbene sivine v trajnostno gradnjo

dr. Bruno Dujič

dr. Bruno Dujič

Projektni tim podjetja CBD, ki ga vodi dr. Bruno Dujič, združuje izkušene projektante, njihova specializacija pa so lesene konstrukcije z inovativnimi rešitvami. V sodobnem gradbeništvu vse bolj prevladujejo konstrukcijski elementi križno lepljenih lesenih masivnih plošč. Pri gradnji slovenskega paviljona na EXPO v Milanu je družba CBD (Contemporary Building Design) iz Celja prevzela skrb za konstrukcijo in statiko. Dr. Bruno Dujič pojasnjuje, kako so pristopili k rešitvam.

Slovenski paviljon na EXPO 2015 že s svojim unikatnim videzom vzbuja več vprašanj. Kakšna je bila vaša vloga pri projektu?
Konstrukcija in statika. Konstrukcijska zasnova paviljona je temeljila na optimalni izbiri gradbenih materialov. Pri tem smo mislili na stroške izvedbe, na montažo, demontažo in na postavitve paviljona na drugi lokaciji, pri čemer se mora upoštevati, da je pri ponovni postavitvi konstrukcije paviljona na drugi lokaciji potrebno upoštevati lokalne vplive. To so karakteristike tal, obtežba snega, vplivi vetra in potresa. Vsekakor je v primeru ponovne postavitve paviljona na drugi lokaciji pomembna tudi njegova namembnost. Ker je bilo kar nekaj neznanih okoliščin, smo pri projektiranju vseskozi sledili merilu optimalne izvedbe vseh konstrukcijskih elementov za osnovni namen in s čim manjšimi spremembami uporabiti konstrukcijski sestav tudi na drugi lokaciji, kjer gre za drugačno namembnost. Poleg tega smo sledili kriteriju trajnostne gradnje z uporabo čim večje količine ekoloških materialov. Tako bi imel slovenski paviljon ob upoštevanju trajnostnega pristopa izjemno nizek ogljični odtis in bi se v primeru primerjave z drugimi paviljoni ob upoštevanju vseh okolijskih kriterijev, npr. po LCA analizi, uvrstil med najbolj trajnostne izvedbe.

Katere materiale ste uporabili? Prevladuje les?
Glede na arhitekturno in oblikovno zasnovo paviljona je bilo vgrajeno v temeljno konstrukcijo s posameznimi nastavki stenskih parapetov na delih paviljona, ki so zasuti z zemljo, okoli 250 m3 betona. V betonsko konstrukcijo je bilo vgrajeno 13 ton jeklene armature. Montažno konstrukcijo paviljona sestavljajo: lesena okvirna konstrukcija, ki je poploščena z lesenimi in mavčno vlaknastimi obložnimi ploščami, leseni nosilci, križno lepljene lesene masivne plošče, jekleni zavetrovalni okvirji, ki so nameščeni na stikih posameznih segmentov, ter jeklena konstrukcija z zasteklitvijo previsnih delov. Skupna količina montažne konstrukcije paviljona je bila okoli 120 m3 lesenih linijskih elementov, 90 m3 križno lepljenih lesenih masivnih plošč, 35 ton jeklenih elementov, 200 m2 steklenih panelov in 25 m3 macesnovega lesa na fasadnih površinah.

Kakšno sporočilo daje svetu Slovenija na razstavi v Milanu?
Sporočilo, ki ga Slovenija preko paviljona izraža na Expu, je vsekakor trajnostna konstrukcijska zasnova paviljona, ki je v svetovnem trajnostnem trendu. Na Expu se v gradbenem segmentu narekuje razvoj svetovnega gradbeništva prihodnosti, ki je usmerjeno predvsem v nove tehnologije v gradnji z lesom. To je razvidno glede na izjemno število lesenih paviljonov večine ostalih držav, ki se predstavljajo z lastnimi paviljoni. Tako se na Expu mnogo razvitih držav predstavlja z različnimi lesenimi konstrukcijami, kjer je prepoznavna gradnja višjih in zahtevnejših objektov v sistemu križno lepljenih lesenih masivnih plošč, kar je eden od najhitreje razvijajočih se tehnologij gradnje v svetu. Lahko rečemo, da smo glede konstrukcijske zasnove uspeli izraziti željo Slovenije, da preusmeri gradbeno sivino v smeri trajnostne gradnje, kar bi lahko spodbudilo in na noge postavilo celotno lesno predelovalno panogo. Za Slovenijo kot zeleno deželo z lastno surovino je namreč zelo pomembno, da bo v prihodnosti sposobna v lastnih lesnopredelovalnih centrih pripraviti gradbene polprodukte za njihovo masivno uporabo v sodobnem trajnostnem gradbeništvu.